Svojci s transparentom
Svojci s transparentom "jeklena srca" pred mornariško bazo Mar del Plata, od koder se je podmornica podala na zadnjo pot. Foto: Reuters
Tiskovna konferenca
Predstavitev fotografij najdene podmornice na tiskovni konferenci. Foto: Reuters
Mar del Plata
Svojci zahtevajo posmrtne ostanke 44 mornarjev in preiskavo potopa, da bi podobne tragedije v prihodnje lahko preprečili. Foto: Reuters

Zaradi vodnega pritiska se je zgodila implozija podmornice, ki je razpadla na kose, odkrili pa so jo kar 907 metrov globoko v Atlantskem oceanu. Pritisk na takšni globini znaša več kot 90 barov, človeško telo brez zaščitne obleke pa lahko prenese največ štiri bare pritiska, zaradi česar reševanje podmornice zahteva posebno tehnologijo, ki lahko deluje brez neposrednega upravljanja ljudi, poroča Al Džazira.

Globina od 200 do 1000 metrov pod morjem je znana tudi kot območje somraka oz. disfotike, kjer skoraj ni svetlobe, saj pod 200 metri globine fotosinteza po podatkih ameriškega urada za oceane in ozračje ni več mogoča. Prav tako bi reševanje oteževala struktura morskega dna.

Svojci so po informaciji, da so po letu dni in tik pred koncem iskalne akcije vendarle našli pogrešano podmornico, zahtevali posmrtne ostanke 44 ljudi na krovu ter preiskavo potopa, da bi preprečili podobne tragedije – vendar je argentinska vlada v soboto sporočila, da zaradi "pomanjkanja moderne tehnologije" ne more dvigniti podmornice.

Fotografije iskalne ekipe so tudi pokazale, da je trup podmornice popolnoma uničen, deli pogonskega vijaka so zakopani v dnu, razbitine pa se razprostirajo na razdalji do 70 metrov.

Odločitev o reševanju v rokah sodnika
Vodja mornarice Jose Luis Villan je pozval k "preudarnosti" in sporočil, da preiskavo zdaj nadzira zvezni sodnik, v čigar rokah je tudi odločitev, ali je podmornico sploh mogoče izvleči. Pomoč je sicer že ponudil Oliver Plunkett, izvršni direktor ameriškega podjetja Ocean Infinity za preiskovanje morskega dna, ki je tudi lociralo pogrešano podmornico.

Pomisleke namreč v Argentini – ki se spopada s krizo valute in dvomestno inflacijo, zaradi česar je vlada napovedala ukrepe in sklenila dogovor o posojilu z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) – vzbujajo predvsem stroški takšne operacije. Reševanje ruske podmornice Kursk je rusko vlado leta 2001 stalo okoli 70 milijonov evrov, a je bila podmornica na globini 115 metrov osemkrat bliže površju.

Argentinska vlada je sicer januarja letos po pritiskih svojcev pogrešanih članov posadke ponudila 4,8 milijona dolarjev (štiri milijone evrov) za informacije, ki bi jim pomagale najti izginulo plovilo.

Pred letom dni podmornica izginila na rutinski poti
Dizelska podmornica nemške izdelave je bila 15. novembra na rutinski poti iz mornariškega oporišča Ushuaia na skrajnem jugu Argentine v Mar del Plato. Zadnje sporočilo s podmornice se je pred prekinitvijo radijske povezave nanašalo na kratek stik, ki ga je povzročil vdor morske vode v prezračevalni sistem. Takrat so vodstvu podmornice naročili, naj se po najkrajši poti vrne v oporišče v Mar del Plati, a se je za plovilom nato izgubila vsaka sled.

V obsežno iskalno akcijo je bilo vključenih več kot deset držav, tudi Rusija in ZDA. Sodnik, ki je preiskoval izginotje podmornice, je že pred najdbo ocenil, da je imela podmornica, ki je bila leta 1983 zgrajena v nemškem pristanišču Emden, številne pomanjkljivosti.