Lukašenko in Putin sta se nazadnje srečala prejšnji teden v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Foto: Reuters
Lukašenko in Putin sta se nazadnje srečala prejšnji teden v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Foto: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek napovedal, da bodo rusko jedrsko orožje na beloruskem ozemlju začeli nameščati, ko bodo pripravljena posebna skladišča. Namestitev jedrskega orožja v Belorusiji je Putin napovedal konec marca in takrat dejal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo.

Kot poroča Reuters, je to prvič po razpadu Sovjetske zveze, da je Moskva premestila svoje jedrsko orožje zunaj Rusije.

V pogovoru za rusko državno televizijo Rossija-1 v torek zvečer je Lukašenko povedal, da ima Belorusija številna jedrska skladišča še iz sovjetskih časov, pri čemer jih je pet ali šest zdaj obnovila. "Bombe so trikrat močnejše od tistih v Hirošimi in Nagasakiju," je dejal.

Lukašenko ne vidi težav v tem, da jedrsko orožje ne more biti uporabljeno hitro, saj ima nadzor nad njim Rusija in lahko s Putinom drug drugemu kadar koli hitro dvigneta telefonsko slušalko.

Predtem je v torek dejal, da bo jedrsko orožje fizično prerazporejeno v Belorusijo v nekaj dneh, ob tem pa pojasnil, da imajo zmogljivosti tudi za namestitev raket daljšega dosega, če bo to potrebno.

Po besedah Lukašenka bo rusko jedrsko orožje delovalo kot odvračilo pred morebitnim napadom na Belorusijo, iz katere je sicer Putin lani februarja napadel Ukrajino.

"Vedno smo bili tarča," je dejal Lukašenko in dodal, da želi Zahod raztrgati Belorusijo na koščke že od leta 2020. "Nihče se do zdaj ni boril proti jedrski državi, državi, ki ima jedrsko orožje," je še zatrdil.

Beloruski voditelj je že večkrat obtožil Zahod, da stoji za protesti, ki so izbruhnili leta 2020 po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Lukašenko, a ga je opozicija obtožila volilne prevare.

ZDA so kritizirale Putinovo odločitev, vendar so izjavile, da nimajo namena spremeniti svojega stališča do strateškega jedrskega orožja in da ne vidijo nobenih znakov, da se Rusija pripravlja na uporabo jedrskega orožja.

Posledice ruskega napada na Odeso. Foto: Reuters
Posledice ruskega napada na Odeso. Foto: Reuters

Ruski napad na Odeso

V ruskem raketnem napadu na črnomorsko pristaniško mesto Odesa na jugu Ukrajine so bili po podatkih ukrajinskih lokalnih oblasti ubiti najmanj trije ljudje, 13 pa jih je bilo ranjenih.

Tiskovni predstavnik vojaške administracije v Odesi Sergij Bratčuk je na Telegramu sporočil, da je Rusija štiri manevrirne rakete tipa kalibr izstrelila z ladje v Črnem morju. Dve je uničila ukrajinska protiletalska obramba.

Ena raketa je zadela skladišče drobnoprodajne verige in ubila tri zaposlene, sedem pa ranila. Obstaja pa tudi možnost, da so nekateri še pod ruševinami, je dodal. V eksploziji je bilo po njegovih besedah uničenih tisoč kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, izbruhnil je tudi požar.

Šest ljudi pa je bilo ranjenih v drugem delu Odese, kjer so bili poškodovani poslovni center, trgovine in stanovanjski kompleks.

Zgodovinsko središče Odese je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Od začetka ruske invazije v Ukrajini so ga ruske sile že večkrat obstreljevale.

Napad se je zgodil dan po tem, ko so ruske sile z raketami napadle rojstni kraj ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Krivi Rog v osrednji Ukrajini in ubile najmanj enajst ljudi.

Ruska vojska je poleg tega po navedbah ukrajinskih oblasti že ponoči z Azovskega morja nad jugovzhod Ukrajine izstrelila deset letalnikov šahed iranske izdelave. Z območja ruskega Rostova na Donu pa so nad regijo Doneck izstrelili šest manevrirnih raket. Pri tem so bili v mestih Kramatorsk in Konstantinivka ubiti trije ljudje, še šest je bilo ranjenih, je sporočil guverner Pavlo Kirilenko.

Že v torek pa je v ruskem obstreljevanju v severovzhodni regiji Sumi umrlo šest ljudi, ki so bili takrat v kombiju, ki ga je zadela raketa. Štirje izmed žrtev so bili gozdarji, so navedle ukrajinske oblasti.

Rusija je sicer zadnje tedne okrepila nočne napade na glavna ukrajinska mesta, medtem ko je Kijev začel dolgo pričakovano protiofenzivo.

ZDA naj bi Ukrajini poslale izstrelke z osiromašenim uranom

EU Ukrajini poslal čistilne postaje

Evropska unija je po poškodbi jezu hidroelektrarne Kahovka in pozivu ukrajinskih oblasti k pomoči mobilizirala svoje strateške rezerve prek mehanizma rescEU in Kijevu poslala tri mobilne čistilne postaje, ki bodo prizadetemu prebivalstvu pomagale pri oskrbi s pitno vodo. Prek mehanizma na področju civilne zaščite je pomoč ponudilo že 16 držav.

Prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite so pomoč Ukrajini ponudile Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Latvija, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Španija in Švedska. Med drugim so ponudile cisterne za vodo, vodne črpalke, čolne, reševalno opremo, generatorje in drugo pomoč.

Za nadaljnjo podporo humanitarnim dejavnostim na terenu je EU mobiliziral dodatnih 500.000 evrov sredstev za kritje nujnih potreb. Sredstva dopolnjuje 200 milijonov evrov humanitarne pomoči, ki je bila letos že dodeljena Ukrajini.