Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko se med sabo poznata Vera Šolinc iz Žepine pri Celju, plodna avtorica besedil, pevka v Tercetu Originali, klarinetistka, mama in ljubiteljica živali ter Anže Zavrl iz Vinj pri Dolu pri Ljubljani, harmonikar pri Gadih, maratonec, športnik, učitelj razrednega pouka, ljubitelj čilija? Vera in Anže sta osrednja gosta oddaje, v kateri igrajo še ansambel Hervol s Tercetom Originali, skupina Prizma, ki v letu 2024 praznuje 50 let igranja, Gadi z novo pesmijo Praznimo kozarce ter Lado Leskovar, ki je zastopal nekdanjo skupno državo leta 1967 na Pesmi Evrovizije na Dunaju. V garderobi bosta bobnala pevka Eva Šolinc in simpatični Primorec Sandi Morel.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. Med drugim predstavljamo pisatelja palestinskega rodu, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa, režiserko srbskega rodu in perujskega uličnega glasbenika, ki ga je k nam pripeljala ljubezen.
V drugem predizboru 68. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz Arene Malmö, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Malta, Albanija, Grčija, Švica, Češka, Avstrija, Danska, Armenija, Latvija, San Marino, Gruzija, Belgija, Estonija, Izrael, Norveška in Nizozemska. Deset najbolje ocenjenih skladb se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Dokumentarec, posnet leta 1976, je prvi film o svetovno znani švedski glasbeni skupini Abba. V dokumentarnem filmu se s fotografijami iz osebnih albumov in spomini na odraščanje predstavijo posamezni člani skupine. Uspeh Abbe ni bil naključje: Anni-Frid in Agnetha sta bili že od rosnih let uspešni pevki, skladatelja Benny in Björn pa sta izhajala iz družin z glasbeno tradicijo. Dokumentarec slovi po šegavi pripovedi in razkritju skritega kotička, kjer so člani skupine ustvarjali glasbo.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Ugjen je z mislimi večino časa v Avstraliji, kamor se namerava preseliti, da bi začel svojo pevsko kariero. A pred selitvijo mora še »oddelati« svoj dolg državi – zadnje leto petletne učiteljske pogodbe. Vladna birokratka, ki ga opiše kot "najmanj motiviranega učitelja, kar jih je kdaj videla", ga za ta čas premesti v zakoten zaselek v Himalaji, v Lunano (število prebivalcev: 56, nadmorska višina: 4800 metrov), kjer naj bi učil v "najbolj odročni šoli na svetu." Po osemdnevni hoji v hrib, med katero mu nikoli ne zmanjka sape za godrnjanje, se Ugjen znajde v skupnosti, kjer otroci še niso videli avtomobila in kjer ogenj netijo z jakovimi iztrebki. Vsi prebivalci pokažejo neverjetno gostoljubje in globoko spoštovanje do učiteljskega poklica, ne glede na to, kako muhasto in otročje se Ugjen obnaša … LUNANA: A YAK IN THE CLASSROOM / BUTAN, KITAJSKA / 2019 Režija: Pavo Čojning Dorji / Scenarij: Pavo Čojning Dorji / Igrajo: Šerab Dorji, Ugjen Norbu, Ugjen Norbu Lhendup, Kelden Lhamo Gurung, Pem Dzam, Sangaj Lham, Čimi Dem in drugi …
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Ob 21.00 na TV SLO 2.
Junija bodo evropske volitve in v novem mandatu bo v evropskem parlamentu 720 poslancev, 9 jih bomo izvolili v Sloveniji. Iz Bruslja, Luksemburga in Strasbourga dopisnika Igor Jurič in Mojca Širok poročata o dogajanju v evropskih ustanovah, kjer nastajajo odločitve, ki se tičejo vsakega od nas.
Zgodba izvorno tržaške levičarske družine Bordon je nekaj posebnega. Pripoveduje jo leta 1932 v Ljubljani rojena Božena Bordon, ki s svojo resnicoljubnostjo gledalca posebej pritegne. »Politika je uničila našo družino,« poudarja gospa Božena. Iz Trsta so morali zbežati, potem ko je oče, ogorčen nad zažigom Narodnega doma, zažgal italijansko zastavo. Kot številnim drugim primorskim emigrantom, ki so se pred Italijani umaknili v Jugoslavijo, jim je trda predla. Živeli so zelo skromno. Politično aktivna sta bila starejša brata, leta 1915 rojeni Rado in pet let mlajši Dušan: »Rado je bil bolj umirjen. Dušan je bil pa … on je verjel v Sovjetsko zvezo, s tem smo bili ... Jaz sem mislila, da je Stalin bog.« Bila sta zelo bistra, Dušan je študiral romanistiko, Rado pa ruski jezik in pravo. Oba sta bila aktivna v komunističnem gibanju in na protivladnih demonstracijah, ki jih je pogosto podpirala Kominterna. Dušan je bil celo med ustanovitelj Društva prijateljev Sovjetske zveze, prav on je k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika. Kmalu po okupaciji leta 1941 so okupatorji oba brata internirali v Italijo. Tam sta malo pred kapitulacijo Italije zbežala iz zapora in ustanovila 24. garibaldinsko brigado Pio Borri. Dušan je postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Prav letos mu bodo italijanski antifašisti postavili spomenik. Rado je vojno preživel, v Ljubljano je prišel v zmagovitem sprevodu in kot kulturnik prvi spregovoril na Radiu Ljubljana. Bil je književnik, prevajalec in vsestranski kulturni delavec, ki pa je izkusil tudi zapore novega režima, iz katerega se je pogosto norčeval. Zanimiv je pred tem tragičen prizor, ko Rado in Božena opazujeta ujete in pretepene domobrance na poti v smrt in jim Rado kljub nasprotovanju stražarja prinese vodo. Mlada Božena je verjela v komunizem in Stalina, kot jo je učil režim: »Potem pa pride informbiro. Jaz sem bila v delovni brigadi, mislila sem, da gradimo socializem. In opolnoči so nas nagnali ven in nam povedali, da zdaj pa s Stalinom nismo več prijatelji. Ne moreš razumeti, še včeraj je bil bog, danes je pa baraba. Ja to ne gre. Kaj pa je narobe zdaj s tem Stalinom. Jaz sem bila čisto indoktrinirana.« Družina je potem spregledala in do režima vzpostavila distanco. Božena je končala študij in delala v bolnišnici na rentgenu. Izjemno zanimiva je bila njena izkušnja, ko je v petdesetih letih delala v bolnišnici v Veliki Britaniji. Veliko in rada je inštruirala angleški jezik ter bila uspešna tudi pri tistih, nad katerimi so drugi že obupali. Boženino pričevanje, od neomajne vere v komunistično ideologijo do spoznanja resnice in Svetega pisma, ki ga ob koncu pričevanja prime v roke, je hkrati prispodoba življenja preizkušene Slovenke, Primorke in Ljubljančanke, ki pri svojih 92 letih preseneti s čilostjo ter veselim značajem.
Svet se znova čedalje bolj oborožuje. Zaradi vojne v Ukrajini, krize na Bližnjem vzhodu in geopolitičnih napetosti v Južnokitajskem morju so se lani svetovni vojaški izdatki povečali za 6,8 odstotka. Kam to vodi? Nam bo oboroževanje kot odgovor na grozeče nevarnosti res prineslo mir ali pa bo vojne in spopade le še zaostrilo?
Biologinja v visokih škornjih brodi po mlaki in išče pupke. Znanstvenik obrača kamne v potoku in lovi rake. Spet tretji ure in ure prebije na travniku, da popiše vse do zadnje travice. Tako potekajo popisi vrst. Na koncu lahko približno ocenimo, koliko živali, rastlin, gliv, lišajev in bakterij živi v Sloveniji. Kako ugotavljamo stanje narave, kako »štejemo« vrste živali in rastlin, nas je zanimalo v letošnji prvi oddaji iz serije Biotopi.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Neveljaven email naslov