Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Tudi trpinčenje, ustrahovanje, žaljenje po telefonu, različnih aplikacijah in družbenih omrežjih je postalo del vsakdana številnih otrok in najstnikov. Občutek anonimnosti ali lažna identiteta povzročiteljem nasilja dajeta velik občutek moči. Spletno nasilje med vrstniki ima lahko za žrtev še hujše posledice kot običajno nasilje, saj se ne more umakniti pred njim, opozarjajo policija in strokovnjaki. Aleksandra Dežman.
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da na dan ne pride zgodba o nasilju med in nad mladimi, predvsem na spletu. Vse pogostejše je izsiljevanje z intimnimi posnetki. Žrtve so predvsem najstnice in najstniki, ki pošiljajo svoje fotografije v napačne roke, pa tudi odrasli, ki nasedejo lažnim profilom privlačnih žensk ali moških. Za temi profili se skrivajo dobro organizirane hudodelske združbe ali predatorji, ki živijo čisto blizu svojih žrtev. 23-letni moški z območja Celja je tako odprl več kot 38 lažnih profilov, prek katerih je več kot dve leti zavajal in potem izsiljeval mladoletnice. Policisti so ga pred kratkim že drugič aretirali. Anka Pirš.
V Malmöju na Švedskem potekajo še zadnje priprave pred jutrišnjim velikim začetkom 68. tekmovanja za pesem Evrovizije. V prvem polfinalnem večeru bo nastopila slovenska predstavnica Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki bo evropsko občinstvo skušala očarati s pesmijo Veronika. Kako se je Raiven pripravljala na svoj nastop na največjem odru v karieri in zakaj je Evrovizija magnet, ki nase vleče na milijone gledalcev po vsem svetu, je preverjala Barbara Vidmajer.
Včeraj so imele svoj dan babice, nepogrešljive spremljevalke nosečnic in novorojenčkov, ki skrbijo za varne porode, podporo in dobro počutje porodnic, dojenčkov in njihovih družin. Babištvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo, na pobudo nekaterih držav, tudi Slovenije, je po novem vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babice so bile tudi v preteklosti vedno pomemben del skupnosti, njihove spretnosti in znanje so skupnosti razvijale in prenašale skozi številne generacije. Anja Nab Huš je obiskala babice v porodnem bloku naše največje porodnišnice.
V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Lahko bi rekli, da s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi. Zato so odnosi na delovnem mestu še kako pomembni . Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve. In kako je pri nas? Vse pogosteje se pogovori o odnosih v kolektivu strnejo v besedo - slabo. Kje so vzroki za to in kako razmere izboljšati? Jasna Krljić Vreg.
Poslovila se je Manca Košir, novinarka, publicistka, profesorica številnih generacij novinarjev in učiteljica vseh nas, ambasadorka branja in razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in smrti. Pred kratkim, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu, je ekipa Tednika Manco Košir obiskala na njenem domu. Ne da bi sploh slutili, smo tako posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Vabimo vas na potep z našo ekipo v redko poseljene kraje. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji kar 15 vasi z enim samim prebivalcem, 17 jih ima po dva, v 18 vaseh pa živijo le še po trije. Večina že skoraj izpraznjenih vasi je na jugovzhodu države, v občinah Kočevje, Kostel in Črnomelj. Alenka Frantar je obiskala pet odmaknjenih vasi, njihove srčne prebivalce in domače živali.
Bombe, bolezni, lakota so v Gazi v zadnjih šestih mesecih terjale več kot 34 tisoč življenj, tudi skoraj 14 tisoč otrok. Ali res ne moremo nič narediti? Igralka in letošnja prejemnica nagrade Poldeta Bibiča Draga Potočnjak takšno nemoč odločno zavrača. Včeraj je končala 10-dnevno gladovno stavko, za katero ji je prostor ponudilo mladinsko gledališče. Gre za dejanje obupa, pa tudi zadnji kanček upanja v človeštvo in solidarnost, je zapisala v podporo Palestincem v oblegani, apokaliptični Gazi.
Te dni mineva 80 let od začetka deportacije in sistematičnega uničenja prekmurskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je na območju Dravske banovine živelo nekaj več kot 800 Judov - od tega več kot polovica v Prekmurju. 26. aprila 1944 so se začele množične deportacije v Auschwitz. V taborišče smrti je bilo odpeljanih nekaj več kot 300 prekmurskih Judov, vrnila se jih je le desetina in morali so začeti znova. Po sledeh nekoč močne judovske skupnosti v Prekmurju je šla Cirila Sever.
Zakaj slovenski zapori pokajo po šivih? Zaprtih in priprtih je letos največ od osamosvojitve Slovenije, skoraj polovica od njih je tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Krizo v zaporih še povečuje pomanjkanje pravosodnih policistov. Novinarka Vanja Kovač je bila v našem največjem zaporu na Dobu. Opozoriti je treba, da so tam razmere v primerjavi s prenatrpanimi pripori pravzaprav dobre.
Miti in resnice o krizi srednjih let pri moških: Ali je upad testosterona dejansko obvezni del staranja? Ali andropavza, tako imenovana moška menopavza, obstaja? Ali se moški res še vedno težko pogovarjajo o svojih stiskah? In ali je - ko se vse nakopiči, pravi odgovor prevetritev življenjskega sloga? Nova pričeska, motor ali mlajša partnerica največkrat ne pomagajo, pravita tudi avtorja knjig o vstopu v zrela leta Miha Šalehar in Aljoša Bagola
Neveljaven email naslov
