Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi, prenovljeni in daljši oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat slavili ženske, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo, ne le kot poklic. Ženske, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo. V studiu se nam bodo pridružile akademikinja dr. Alenka Šelih, s katero bomo spregovorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, pianistka nebeške vizije in herojske moči, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami Dubravka Tomšič Srebotnjak ter znanstvenica dr. Saša Novak. Spoznali bomo tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak, ki je ob lanskih poplavah pokazala, kako se da odločno in predvsem srčno voditi skupnost v težkih časih, ter akademsko kiparko Vlasto Zorko, ki pri skoraj 90 letih še vedno ustvarja, najraje svoje značilne skulpture žensk, ki se jih je do danes nabralo že več kot 1000. Kako se prepletata umetnost in umetna inteligenca, pa nam bo z gostjo dr. Narviko Bovcon predstavila Nina Cijan, voditeljica nove rubrike Ah, ta splet!, namenjene širjenju digitalne pismenosti. Kot prvo med prvimi pa smo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik k enakopravnosti spolov.
Za nami sta dve leti ustvarjanja oddaje Ah, ta leta! Bilo je pestro, naporno in tudi zabavno, predvsem pa je bilo poučno. V tokratni oddaji se spominjamo, česa vsega nas je življenje že naučilo: kako pogumno sprejemati nove izzive, graditi zdrave prijateljske in partnerske odnose, v življenje uvesti več topline in dotikov, kako s spoštljivo komunikacijo pomagati obolelim svojcem in še marsikaj. Vendar bi vam radi povedali in pokazali še več, zato bo oddaja Ah, ta leta! od prihodnje sobote, 9. marca, enkrat daljša, z novimi zanimivimi temami, več gosti v studiu in s številnimi navdihujočimi sogovorniki s terena. Ker se naše življenje vse bolj digitalizira, bomo oddajo obogatili tudi z rubriko Ah, ta splet! Katere vsebine bodo v njej predstavljene, nam bo v tokratni oddaji razkrila njena voditeljica Nina Cijan.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Včasih nam zmanjka idej, včasih ostanemo brez motivacije, včasih potrebujemo zgolj dobro zgodbo … in takrat je najbolje, da poiščemo navdih. V letu 2023 smo pri ustvarjanju oddaje Ah, ta leta! spoznali kopico izjemnih ljudi, številne smo gostili v studiu, še več smo jih srečali na terenu. Znova in znova so dokazovali, da je starost zgolj številka. Upokojenci si zaslužijo počitek po desetletjih dela, vendar se nekateri, med njimi tudi nekaj naših sogovornic, z veseljem spet vključijo na trg dela in s ponosom opravljajo svojo novo službo. V osmem ali devetem desetletju življenja Milena in Franci Malovrh še vedno z veseljem smučata, upokojena balerina Marjeta Šrot večkrat na teden skrbi za moč in zdravje svojega telesa tudi z obiski fitnes centra, Marinka Lombar Peternel z optimizmom in močno voljo premaguje bolezen, tetraplegik Željko Vertelj je po poškodbi svoje novo poslanstvo in smisel našel v slikanju z usti, Andreja Zupančič Razpet si vedno rada vzame čas za hojo – tudi po Jakobovi poti –, s katero se polni in ohranja svoj notranji mir. Stoletnica Antonija Kontler, upokojena učiteljica, se veseli vsega, kar ji prinaša vsak nov dan. Rada se spominja preteklosti in skrbno utrjuje odnose z družino in prijatelji, kar jo ohranja srečno in zadovoljno.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija in internet sta postala tako vpeta v naše življenje, da si dneva brez njiju skoraj ne moremo predstavljati. Tudi če nista bila del vaše mladosti, sta lahko del življenja v zrelih letih. O tem je prepričana tudi naša gostja Ana Pleško, soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, katerega temelji so medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje. Več v oddaji Ah, ta leta!
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Edina stalnica v življenju so spremembe. Kar nekaj jih je na svoji osebni in profesionalni poti doživela tudi prva dama slovenske televizije Miša Molk. Katere spremembe so jo najbolj zaznamovale in katerih se še veseli, pa v zadnji oddaji Ah, ta leta!, preden se na koledarju spremeni letnica.
Prikrade se ob koncu leta, v nas sproži nemir, pričakovanje, toplino, veselje in cel kup posebnih občutkov, ki jih lahko imenujemo zgolj božično vzdušje. Božično-novoletni prazniki po navadi vključujejo kombinacijo tradicionalnih elementov, kot so okrasitev božičnega drevesca, lučke in venčki. Prav tako so del prazničnega vzdušja pesmi in glasba, posebne jedi ter obdarovanje. Vse to smo odkrivali tudi v oddaji Ah, ta leta!
Kvizi in ugankarstvo so priljubljena prostočasna dejavnost in že desetletja tudi izredno priljubljena radijska in televizijska zvrst. Kaj nas tako privlači pri reševanju problemov in odgovarjanju na težka vprašanja? Kot pravi dolgoletni televizijski voditelj in urednik Mario Galunič, ki ga lahko spremljamo vsako soboto zvečer v kvizu Joke, smo del tekmovanja od trenutka, ko stopimo v izobraževalni sistem. Kvizi in uganke so sprostitev, zabava, hkrati pa se ob njih tudi učimo in razmišljamo. O tem, ali smo Slovenci ugankarski ali kvizovski narod, v oddaji Ah, ta leta!
Neveljaven email naslov
