Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Nasilja nad starejšimi je več, kot si morda predstavljamo. Po podatkih Zdravstvene organizacije naj bi nasilje doživljala ena od šestih starejših oseb. Ker tovrstno nasilje nosi različne obraze, ga včasih težko prepoznamo, v javnosti o njem premalo govorimo, zaradi strahu in sramu pa molčijo tudi žrtve. Žrtve nasilja pogosto leta, celo desetletja ostajajo v nasilni zvezi. Velikokrat zaradi otrok. Z nami bo svojo izkušnjo delila sogovornica, ki je izkusila tako duševno kot telesno nasilje. Spregovorili bomo tudi o travmatičnih posledicah, ki jih doživljanje nasilja pušča vsem žrtvam nasilja. Pri starejših pa je predvsem psihološke posledice nasilja še težje prepoznati, saj sovpadajo z nekaterimi starostnimi spremembami in posledicami različnih bolezni. V studiu se bomo o nasilju nad starejšimi pogovarjali s koordinatorico za preprečevanje nasilja in vodjo interventne službe Sašo Car ter pravnico Manuelo Moršič, ki prihajata s Centra za socialno delo Pomurje.
Se vam dogaja, da stojite pred omaro in se sprašujete, kaj obleči, kaj je primerno, kaj se spodobi, kaj vam pristaja? Ali pa ste že povsem obupali? Kot pravi naša današnja gostja, odgovorov ne boste našli v modnih revijah, trgovinah in tudi ne pri prijateljicah. Odgovor vam bo dal temeljit pogovor z ogledalom. Tokrat bomo z modno oblikovalko, pisateljico, publicistko in pionirko modnega recikliranja rušili mite o modi, modnih smernicah in letom primernem oblačenju. Predstavili bomo tudi Barbaro Por Hrovat, ljubiteljico mode, ki ima rada lepe stvari z dušo. Odraščala je v Kanadi, kjer ima nakupovanje stvari iz druge roke daljšo tradicijo kot pri nas. Za konec pa vam bomo ponudili tudi nekaj namigov, kako oblekam ponuditi še eno možnost, namesto da bi jih zavrgli.
Družinski zdravnik je nekakšen »vratar« v celotnem zdravstvenem sistemu, saj odloča o napotitvah na višje ravni zdravstva. Zdravnik, medicinska sestra in pacient naj bi z roko v roki gradili medsebojno zaupanje. Toda med epidemijo covida 19 se je ta pomembni odnos močno spremenil – osebni stik z zdravnikom so po večini nadomestila elektronska sporočila in posvetovanja po telefonu, po novem pa zdravstveni domovi vzpostavljajo spletne portale za elektronsko komunikacijo, ki naj bi nadomestili vzpostavljanje stika z zdravnikom po elektronski pošti. V zdravstvenih domovih so prepričani, da bo zdravstveno osebje z uvedbo novega spletnega portala zaradi zmanjšanja administrativnih opravil pridobilo dodaten čas, ki ga bo lahko namenilo obravnavi pacientov. V oddaji bomo prikazali prednosti, ki jih prinaša portal, ter način registracije in uporabe portala. S specialistko družinske medicine dr. Darinko Klančar bomo v studiu spregovorili o statusu družinskega zdravnika pri nas, pa tudi o prednostih in vseh pasteh, ki jih prinaša digitalizacija zdravstva, predvsem za del starejše populacije, ki bodisi ni vešča sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij bodisi jih ne zmore uporabljati. Kakšne pomisleke glede uvedbe spletnega portala imajo starejši, bo predstavila tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Zdrav duh v zdravem telesu. A brez rekreacije ne bo šlo, je prepričan dr. Herman Berčič, ki je že desetletja znanstveno, pedagoško in tudi praktično zapisan športu in športni rekreaciji. Verjame v slogan Gibanje je življenje in življenje je gibanje, zato je tudi prepričan, da je šport primeren za vsakogar. Leta tu niti po naključju niso omejitev. Današnji (zasedèni) način življenja – kavč, televizija, računalnik – vsekakor negativno vpliva na starejše in tudi pandemija covida 19 ima negativne posledice za zdrav in aktiven način življenja. Odsotnost ali pomankanje gibanja pri starejših se lahko kaže v številnih degenerativnih obolenjih, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij, zmanjšanju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, slabšanju kognitivnih sposobnosti in socialnih vezi ter prezgodnjem staranju. Zato dr. Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.
Rodila se je med ljudmi, raste, se širi, spreminja, zori med ljudmi in za ljudi. Ljudska pesem. Nastala je spontano, s časom se spreminja, a hkrati ohranja sestavine iz preteklosti. Poleg besedila ima ljudska pesem vedno tudi melodijo, saj je ta njen komunikacijski posrednik, brez katerega se ne bi širila. V sebi nosi naš praspomin – zavedanje lastnih korenin. Včasih je bila del vsakdanjega in prazničnega življenja preprostega ljudstva. Spremljala je pomembne dogodke in obdobja v človekovem življenju, iz besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, odzivanja … O pomenu ohranjanja ljudske pesmi, o njenem bogastvu in živosti bo v studiu spregovorila raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki je obenem tudi velika ljubiteljica knjižnega jezika in slovenskih narečij. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju, a pravi odgovor je bil ves čas na dlani: obojemu. Po njenem mnenju nosi ljudska pesem v sebi preteklost, sedanjost in prihodnost. V oddaji bo svoj pogled, zakaj jo je ljudska pesem tako pritegnila in navdušila, predstavila tudi glasbenica in antropologinja Mateja Fi, spoznali pa bomo tudi Darka Korošca, ki za ohranjanje ljudskih glasbil pri nas skrbi že več kot 30 let.
Vsi ljudje čutimo potrebo po varnosti in sprejetosti. Dom je po navadi kraj, kjer oboje tudi najdemo. A kaj storiti, ko ta postane prevelik, ko ostane prazen, ko ne zadovoljuje več naših potreb, ko s pokojnino ne zmoremo več njegovega vzdrževanja? Kakšne so pravzaprav možnosti bivanja starejših, še vitalnih ljudi, ki v domove za starejše bodisi nočejo bodisi zaradi svoje vitalnosti vanje sploh še ne spadajo in so povrhu še osamljeni? Naj si poiščejo sostanovalce? Sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko dvigne kakovost življenja, zniža stroške, razširi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. V svetu je sobivanje že uveljavljeno, pri nas pa je še novost, a ima možnost, da se razširi. Predstavili vam bomo, kako teče življenje v prvi tovrstni skupnosti pri nas, ki je že pred šestimi leti nastala v Davči, prelepi vasici v gorenjski občini Železniki. Čisto svoj način sobivanja je našla tudi skupina aktivnih in vitalnih upokojencev, ki so se preselili iz mest v idilično vasico na Notranjskem, kjer si delijo tako obveznosti kot radosti. O različnih oblikah sobivanja ter o njihovih izzivih in prednostih bomo v studiu govorili z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka, poznavalko problematike bivanja starejših.
Upokojitev po navadi označuje konec nečesa, vendar lahko pomeni tudi nov začetek. O svojem delu in ustvarjanju smo se v oddaji pogovarjali s prvo damo slovenskega gledališča, Mileno Zupančič, ki je svojo pot neprekinjeno nadaljevala tudi po tem, ko se je pred enajstimi leti uradno upokojila. V karieri je tako na gledaliških deskah kot v filmih oblikovala številne zapletene karakterne ženske vloge, najbolj pa se je v srca in spomin ljudi vtisnila s filmsko vlogo Mete iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Še danes dejavno sodeluje v predstavah in nadaljevankah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji. Človekova ustvarjalnost torej nima administrativne, z leti določene omejitve, kar dokazujeta tudi pisatelj Tone Partljič, ki smo ga obiskali v Mariboru, in vsestranska ter še vedno ustvarjalna ilustratorka Lila Prap, ki nam je pokazala svoje priljubljene kotičke v Celju.
Starši so tisti, ki dajejo (ali pa ne) otrokom občutek varnosti in sprejetosti. Večina staršev je prepričana, da so svojim otrokom dali vse, kar so potrebovali, čas pa pokaže, da to morda ne drži vedno. Odnosi s starejšimi otroki se skrhajo, ponekod celo prekinejo. In tako se starši zatikamo v odnosu s svojimi odraslimi otroki. Danica Vidmar, gostja v studiu, je spoznala, kako neopremljena je bila za zdravo partnerstvo in starševstvo in kako je bila obremenjena z vzorci, ki jih je prenesla iz svoje družinske skrinje. Težko je dati nekaj, česar sami kot otroci nismo prejeli. Ko se je Danica izvila iz materinskega krča in občutka krivde, je spoznala tudi, da njen “vse”, ki ga je želela dajati hčerama, še zdaleč ni bil “vse” ter da se z občutki krivde in neustreznosti ne da graditi pristnih odnosov. Kako postaviti nove temelje odnosa med starši in odraslimi otroki? Kako se bomo vedli v novih vlogah, kako bomo upoštevali meje drug drugega, kako bomo kot odrasli ljudje spoštovali enakovrednost in enakopravnost drug drugega? Oblikovanje novih odnosov z odraslimi otroki ni stvar enega odkritega pogovora, kot pravi Danica, temveč je proces, v katerem so vzponi in padci, pot je dolga ter ima ovinke, a vedno se je vredno podati nanjo. Svoj pogled na odnos z mamo bo v oddaji podala tudi Daničina hčerka Ana, svoja spoznanja pa bo z nami delila še ena mama, ki prav tako išče pot do odraslega sina, s katerim imata že nekaj let pretrgane stike.
Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezani z živalmi. Njihova bližina pozitivno vpliva na naše počutje, učinke pa ima tudi na naše psihično in fizično zdravje. Zato ni čudno, da je danes v Evropski uniji več kot 60 milijonov lastnikov psov in ravno toliko lastnikov mačk. O pozitivni vlogi hišnih ljubljenčkov bo spregovorila dolgoletna preučevalko odnosa človek –žival, Maja Povše. Da so domače živali naši prijatelji, družabniki in tudi motivatorji, je prepričana tudi gospa Verica, ki ji kuža Taj že 16 let lepša vsakdan, vse pogosteje pa so nekatere živali tudi terapevti, kar nam bodo dokazali psi in njihovi vodniki iz društva Tačke pomagačke.
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Neveljaven email naslov
