Prihod dedka Mraza je tradicija, ki jo že vrsto let vzdržuje Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor. Prve medijske zapise o takšnem dogodku so našli v letu 1948, zato letos zaznamujejo 70 let praznovanja prihoda tega dobrega moža. Utrinki s posameznih obiskov, ne le v Mariboru, ampak tudi v drugih slovenskih krajih, so predstavljeni na razstavi Siva kučma, bela brada, ki so jo pred dnevi odprli v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

"Program dedka Mraza se je z leti spreminjal, vedno pa je zajel veliko število otrok. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci; najprej na osrednji prireditvi, nato po delovnih organizacijah. Propagirali so skromno obdarovanje ter spodbujali bogate kulturne vsebine prireditev," pojasnjujejo v muzeju.

Dedek Mraz – "avtohtoni slovenski pravljični lik"
Kostum dedka Mraza je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Kožuh je iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, na glavi ima polhovko z visokim robom in trakovi v narodnih barvah.

"To je pravi avtohtoni slovenski pravljični lik in naše poslanstvo je, da vzdržujemo to tradicijo," je povedala Tadeja Dobaj iz ZPM-ja Maribor. "Delamo tudi korake, da bi ga uvrstili na seznam Unescove nesnovne dediščine, ker gre res za eno našo posebnost, ki pa ima težo tudi globalno," je dodala.

Dedek Mraz se bo med mariborskimi otroki sprehajal vse do 28. decembra, ko se bo od njih poslovil v Vetrinjskem dvoru in na Trgu Leona Štuklja v središču mesta.

Lepo darilo je tudi to, da praznike preživimo skupaj
ZMP Maribor do konca meseca v Domu ustvarjalnosti mladih v središču Maribora ponuja tudi brezplačne ustvarjalne delavnice, kjer lahko otroci, njihovi starši, pa tudi drugi sorodniki, izdelajo novoletna darila.

"Ni treba kupiti vsega v trgovini. Bolj srčna in topla so tista darila, v katera sami vložimo nekaj časa in dela. To spodbuja tudi naš dedek Mraz, zato ne deli daril, temveč spodbuja miselnost, da je lepo darilo že to, da skupaj preživimo praznike in delimo lepe misli," je pojasnila Tadeja Dobaj.