Otomanska kopališča, tako pomembna prizorišča družbenega življenja v Carigradu, da so jih oblikovali le najbolj cenjeni arhitekti in opremljali le z najboljšimi tedaj poznanimi materiali, so v 20. stoletju z uvajanjem tekoče vode v hiše in montažo kopalnic na domu začela izginjati v pozabo.

Vendar sta arhitekturna dovršenost hamamov in vse večje število tujih turistov, ki jih zanima vse, kar je starejše od 200 let, to spremenila - počasi so enega za drugim začeli obnavljati nekoč slovita kopališča, tudi tistega, ki ga je v 16. stoletju (končano je bilo leta 1557) zgradil arhitekt Sinan za Roxelano, ljubico (in kasnejšo ženo) Sulejmana Veličastnega.

Najprej sužnja, nato kraljica
Roxelana, verjetno najbolj slavna ženska Otomanskega cesarstva, se je okoli leta 1500 rodila v današnji Ukrajini kot Aleksandra Lisovska. V mladosti so jo ugrabili Krimski Tartari in jo prodali v suženjstvo v Konstantinopel (današnji Carigrad), kjer so jo izbrali za sultanov harem. Sčasoma je Sulejmana Veličastnega tako omrežila, da jo je izbral za svojo najljubšo priležnico, pozneje pa je postala tudi njegova žena.

Medtem ko je njen lik stoletja buril domišljijo, zgodovinarji nanjo ne gledajo s tako romantičnimi očmi - velja je namreč za veliko spletkarko in je na prestol spravila svojega sina Selima. Ta je sicer umrl leta 1574, potem ko mu je pijanemu v hamamu spodrsnilo in je padel ter se udaril v glavo. Ni sicer povsem jasno, ali je Roxelana v resnici sploh kdaj obiskala zanjo zgrajeno kopališče, stisnjeno med Modro mošejo in Hagijo Sofijo, saj je bilo kopališče dokončano leta 1557, ona pa je umrla leto pozneje.

Za paket storitev 86 evrov
Uradno odprtje kopališča je načrtovano za začetek junija, obiskovalci pa bodo morali za klasično razvajanje (parna kopel, piling in masažo s peno) odšteti 86 evrov. Podobna storitev v katerem izmed številnih drugih kopališč pa stane precej manj - okoli 15 evrov, poroča tiskovna agencija Reuters.