Več kot pol poti je mogoče premagati tudi s kolesom, prav na vh pa z njim ni mogoče. Foto: Gregor Slavec
Več kot pol poti je mogoče premagati tudi s kolesom, prav na vh pa z njim ni mogoče. Foto: Gregor Slavec

Pohod na 1931 metrov visoko goro na meji med Slovenijo in Avstrijo je mogoče začeti na več mestih. Najbolj zagnani pohodniki si lahko planinske čevlje obujejo že v Gozdu Martuljku, od koder jih pot vodi prek vasi Srednji Vrh. Avto je mogoče pustiti tudi v tej vasi, od koder je še slabe tri ure hoda na vrh. V skrajni sili se je mogoče pripeljati tudi do Železnice, od koder čaka planince še približno 90 minut hoje.

Na vrhu, na katerem čakata vpisna knjiga in zvonček, se odpre lep razgled na Julijske Alpe in Avstrijo. Prav na vrhu ni prostora za velike družbe, ki pa si lahko odpočijejo na travniku nekaj metrov nižje. Komur v hribih ni najpomembneje, da počiva na vrhu, se lahko spusti tudi na planoto dobre pol ure nižje, kjer je že marsikdo ugledal svizca.

Zaradi skoraj tisoč metrov višinske razlike, kolikor jih je treba premagati s Srednjega Vrha do Trupejevega poldneta, je planota primerno počivališče tudi na poti navzgor. Opozoriti velja na dovolj velike količine tekočine in primerno malico v nahrbtniku, saj na poti ni koče, kjer bi lahko svoje zaloge dopolnili; del poti pa se vije ob potoku, iz katerega je mogoče zajeti svežo studenčnico.

M. T.