Naš boj z vetrom je bil namreč tako primaren in surov, da je bila primerjava s Santiangom nekako razumljiva. In res - cilj smo sicer dosegli, a povsem premrli in izčrpani.

Na srečo je narava vedno pravična - ko jemlje, tudi daje. Na vrhu, kjer nas je burja skorajda odpihnila, smo bili obdarovani s kristalnim razgledom vse do morja.

To je bilo naše prvo srečanje s kraško planoto Slavnik zgodaj spomladi. Pozneje smo jo obiskali še večkrat in pokazala nam je tudi svoj lepši obraz: obsijane vršne travnike, pokrite z narcisami, potonikami, lilijami ... In veliko, veliko trav, ki mehko legajo pod koraki.

Razgled, ki se izgublja v morju
Slavnik je še zadnji tisočak pred morjem in pogled z njega se širi prav do Piranskega in Tržaškega zaliva, razliva se v Brkine ter objema Vremščico in Nanos. Na Slavnik se je mogoče povzpeti z različnih izhodišč; zelo prijazna je pot iz gručaste vasi Podgorje, ki počasi teče skozi redek gozd in vzame za vzpon in sestop tri ure.

Na vrh (1028 metrov), kjer sta Tumova koča in televizijski oddajnik, je sicer mogoče priti tudi po cesti. Mikavna priložnost za zagrizene kolesarje!

B. R.