Kubanski avtomobilski red še zdaleč ni tak, kot ga vidimo v evropskih metropolah. Foto: EPA
Kubanski avtomobilski red še zdaleč ni tak, kot ga vidimo v evropskih metropolah. Foto: EPA
Lepe Kubanke
Poletja na Kubi so zelo vroča, potem pa jo zajame deževje in tropske nevihte, kilahko trajajo do novembra. Foto: EPA
Fidel Castro je za nekatere božanstvo, za druge hudič. Foto: EPA

Ritem imajo Kubanci v sebi in njihovo premikanje je lahkotno tudi, ko se premikajo po ulici. A ko zaplešejo, je, kot bi oživeli. Kuba je za mnoge sinonim za eksotiko, predvsem po zaslugi njenega voditelja Fidela Castra, ki že skoraj 50 let vlada tej otoški državi. Dejstvo je, da je njegova oblast usodno zaznamovala življenje več generacij Kubancev. Kuba velja za tropski raj za turiste, medtem ko domačini molijo za tiste redke vize, ki jim dovolijo oditi z otoka.

Kuba je bogata država, a ne v materialnem smislu, saj se večina ljudi le stežka preživlja iz meseca v mesec, temveč je njeno bogastvo drugje: v ljudeh, naravi, kulturi … 30 let izolacionizma po Castrovi zaslugi je pustilo velike posledice, in otok je dobil drug utrip v 90. letih, ko so na otok spustili turiste in je turizem postal glavni vir prihodkov.

Zdaj Kubo letno obišče skoraj dva milijona turistov, ki jih privabijo sonce, čudovite obale, glasba in ples. Dolar je na otoku zakon, saj z njimi domačini kupujejo večino dobrin, medtem ko je v pesosih na voljo le omejena količina stvari. Nekateri Kubanci so se znašli in služijo tako, da oddajajo sobe v svojih domovih turistom in jim kuhajo, spet drugi so življenjsko odvisni od dolarjev, ki jim jih pošiljajo sorodniki in prijatelji, ki so prebegnili v ZDA, predvsem v Miami, ki je od otoka proč le dobro uro vožnje s čolnom.

V Miamiju je kubanska skupnost zelo močna, predel mesta se imenuje prav Mala Havana. A večina jih še vedno le s težkim srcem pogleduje proti domu, ki je tako blizu in tako daleč hkrati. Bes in jeza proti Castru, zaradi katerega so bili primorani zapustiti Kubo, predvsem zaradi političnih nestrinjanj, so se letos poleti spremenili v veselje, potem ko je svet obšla vest, da je Castro zelo bolan in je prvič v svojem skoraj pet desetletij dolgem vladanju oblast začasno predal svojemu bratu Raulu.

Glavno mesto Havana je ena najbolj markantnih prestolnic na svetu, V prvi polovici 20. stoletja je bila prepolna kazinojev in barov ter bogatih in slavnih. Od takrat se je sicer marsikaj spremenilo, a številni bari in diskoteke še vedno kar kličejo po vstopu. Res je sicer, da ni denarja za obnovo mesta, a Kubanci so se s tem že sprijaznili, turistom pa se zdi, da je prav to za Havano značilno.

Številne palače so po revoluciji spremenili v muzeje, del mesta La Havana Vieja (Stara Havana) pa so leta 1982 uvrstili na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1519, ko so tja prišli španski osvajalci. V kolonialnem obdobju je igralo mesto pomembno vlogo kot utrdba in zavetje ladij, ki so v Španijo peljale srebro. Iz varnostnih razlogov so mesto močno utrdili, predvsem na vzhodni strani vhoda v zaliv, kjer sta utrdbi El Castillo de los Tres Reyes del Morro (zgrajeni med 1589 in 1630) in San Carlo de la Cabaňa (zgrajena med 1763 in 1774).

K. T.