Pogled na Varosho čez bodečo žico. Foto: Reuters
Pogled na Varosho čez bodečo žico. Foto: Reuters
Varosha nekoč, ko so posli cveteli, ozračje pa je bilo sproščeno ... Foto: Youtube
... med obstreljevanjem ... Foto: Youtube

Varosha v mestu Famagusta na Severnem Cipru je bila pred turško invazijo na Ciper leta 1974 moderno turistično naselje. Zaradi vse večjega navala turistov so zgradili številne nove hotele in druge stavbe.
Na svojem vrhuncu med letoma 1970 in 1974 je bila Varosha ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu in zaželenih destinacij za bogate in slavne. Tu so tako med drugim dopustovali Elizabeth Taylor, Richard Burton, Raquel Welch in Brigitte Bardot.
Skozi naselje je peljala zveneče imenovana Avenija Johna F. Kennedyja, vzdolž katere so se dvigali v nebo rastoči hoteli King George, The Asterias, The Grecian, The Florida in Argo - najljubši hotel Elizabeth Taylor. Z JFK-ja si prišel na ulico Leonidas, ki je bila velika nakupovalna ulica s polno bari, restavracijami in nočnimi klubi.

Toda območje je po vdoru 20. julija 1974 prešlo pod Turčijo, 15.000 tamkajšnjih prebivalcev pa je v strahu pred pokolom pobegnilo. Turška vojska je območje zaprla, ga obdala z bodečo žico in prepovedala vstop vsem, razen vojski in Združenim narodom, naselje pa vse od takrat sameva. Po sporazumu bi sicer morala Varosha priti spet pod grško oblast, a se to ni nikoli zgodilo, saj so grški Ciprčani načrt leta 2004 na referendumu zavrnili.
Propadanje
Da je Varosha še danes zapuščena, gre pripisati leta 1984 sprejeti varnostni resoluciji Združenih narodov, v kateri je navedeno, da je "vsak poskus poselitve katerega koli dela Varoshe, razen če gre za njene prvotne prebivalce, nesprejemljiv".
Ker turški Ciprčani območja ne smejo poseliti, območje pa je pod turško pristojnostjo, je Varosha danes mesto duhov. Območje nadzira turška vojska, ki nikogar ne spusti dlje od bodeče žiče.

Nihče tudi ne izvaja nujno potrebnih obnovitvenih del, zato s kroglami prerešetane stavbe počasi propadajo. Svoje opravijo tudi naravne sile - kovina rjavi, šipe na oknih so popokane, stene in tla so zaraščeni, hoteli so oropani, z balkonov visijo kosi pohištva, na zapuščenih plažah pa gnezdijo morske želve. In slabih 40 let potem, ko je bila Varosha zapuščena, okoliški prebivalci še vedno trdijo, da občasno vidijo goreti luči v praznih stavbah.
Tri leta po vdoru, leta 1977, je Varosho s pomočjo švedskih mirovnikov obiskal švedski novinar Jan-Olof Bengtsson in za časnik Kvallsposten zapisal: "Asfalt je na toplem soncu popokal, ob pločnikih pa rasteta grmovje in plevel. Danes - septembra 1977 - so še vedno postavljene mize za zajtrk, perilo še vedno visi, luči pa še vedno gorijo. Varosha je mesto duhov."

V večnem čakanju na obnovo
Nekaj upanja za mesto sicer še ostaja - če bi bili mirovni pogovori med grškimi in turškimi Ciprčani uspešni, bi lahko Varosha postala ena prvih na novo oživljenih grško ciprskih območij. Toda urbaniste, ki že leta čakajo na vrnitev letovišča v grške roke, v tem primeru čaka izjemno težka naloga prenove.
"Hočemo nazaj našo spečo princeso in želimo jo spet spremeniti v kraljico," je že leta 2009 za Reuters dejal Alexis Galanos, župan Varoshe v izgnanstvu. Obnova Varoshe naj bi stala okoli 10 milijard evrov, dela pa bi potekala vsaj šest let.
Famagusta in njena stara turistična četrt Varosha sta tako postali morda najbolj zgovoren simbol ciprskega spora in nezmožnosti rešitve le-tega.
Več v spodnjih videih in galeriji.