Do leta 1950, ko je italijansko elektropodjetje Montecatini kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva tu zgradilo jez, s katerim je združilo jezero Reschensee in jezero Mittersee.
Nastalo je ogromno umetno jezero Reschensee, ali po italijansko, Lago di Resia, ki je povsem poplavilo Graun (oz. Curon po italijansko) in del vasi Reschen (it. Resia). Poleg spominov še preživelih prebivalcev, nekaj starih fotografij in pisne dokumentacije je cerkveni zvonik iz Grauna še edini opomnik, da je vas sploh kdaj obstajala.
Reschensee, danes priljubljena izletniška točka, leži na zahodu Južne Tirolske, približno dva kilometra južno od prelaza Reschen, ki tvori mejo z Avstrijo, in tri kilometre vzhodno od gorskega grebena, ki predstavlja mejo s Švico.
Načrti za manjše, pet metrov globoko umetno jezero segajo v leto 1920. Julija 1939 je podjetje Montecatini (danes imenovano Edison Energia) predstavilo nove načrte za 22 metrov globoko jezero, ki bi združilo obe zgoraj omenjeni jezeri, pri čemer pa so povsem prezrli tamkajšnje prebivalstvo. Jez so začeli graditi že naslednje leto, a je bil zaradi vojne in nasprotovanja vaščanov dokončan šele desetletje pozneje, julija 1950.
Šli celo do papeža
Še prej, leta 1947, ko so vaščani mislili, da je projekt že pokopan, je podjetje za gradnjo jezu v zameno za deset let dobave elektrike prejelo 30 milijonov švicarskih frankov od švicarskega podjetja Elektro-Watt - ironično, potem ko so prebivalci švicarske vasi Splügen glasovali proti gradnji jezu, ki bi poplavil to vas.
Vaščani Grauna in Reschna so bili manj uspešni pri svojih prizadevanjih, kljub podpori Antonia Segnija, poznejšega italijanskega premierja in duhovnika Alfreda Rieperja, ki so poskušali vse, da bi preprečili nadaljevanje del. Vaščani so šli celo do papeža v Rim, a brez uspeha. Neplodna je bila tudi vstaja pred uradom Montecatinija v Reuschnu.
Še vedno slišijo zvonove
Novonastalo jezero - s kapaciteto 120 milijonov kubičnih metrov največje v provinci - je poplavilo skupno 163 domov in 523 hektarjev obdelovalnih površin. 150 družin je ostalo brez vsega (nadomestila so bila komaj omembe vredna), začasno so jih naselili v barake, zgrajene v odročni Vallelungi, polovica se jih je bila prisiljena izseliti.
S 6,6 kvadratnega kilometra površine je Reschensee danes največje alpsko jezero nad tisoč metri in ko voda zamrzne, se lahko do 700 let starega zvonika preprosto sprehodite.
Legenda pravi, da lahko pozimi še vedno včasih slišite biti cerkvene zvonove. Malo verjetno, saj so zvonove s stolpa odstranili 18. julija 1950, teden dni pred porušenjem cerkvene ladje (ta je slovela po svojih neprecenljivih srednjeveških freskah), in nastankom jezera. Stolp je sicer danes pod spomeniško zaščito in je bil leta 2009 obnovljen. Obnovitvena dela so stala 130.000 evrov.
K. S.