Brv v Novem mestu kot element trajnostnega razvoja. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Brv v Novem mestu kot element trajnostnega razvoja. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Novo mesto je eno od mest, ki živi z mostovi. Prvega je dobilo v 16. stoletju, konec 19. stoletja so ga podrli in postavili železni Kandijski most, ki stoji še danes. Leta 1976 je Krkina bregova povezal most v Ločni. Pred 32 leti je mesto dobilo še Šmihelski most. Vsi trije mostovi so prometno zelo obremenjeni.

Za pešce, kolesarje in sprehajalce so prijaznejše brvi. Mesto ob Krki ima dve novi in obe sta del trajnostnega razvoja. "Brvi pripomorejo k mestu kot takemu z možnostjo, da se ljudje dodatno povezujejo, da naredimo neke vrste krožne poti," je dejal Iztok Kovačič, vodja urada za prostor in razvoj v novomeški mestni občini.

Mostovi imajo imena, naj jih imajo še brvi, so dejali na novomeški občini. Izbrali so jih s spletno anketo. Julijina brv je imela delovno ime Loka-Kandija. "Predlogov je bilo blizu 140, blizu sta bila še Andrijaničeva brv, pa mogoče Župančičeva brv," je dodal Kovačič. A je postala Julijina brv, po Primičevi Juliji, ki je živela v nekdanjem dvorcu v neposredni bližini.

Brv v Irči vasi pa je postala Štukljeva brv. "Glede na arhitektonsko-inženirski dosežek tega mostu govorimo o neki čisti liniji, eleganci, neki lahkotnosti. Lahko rečemo, da je to nekaj, kar je zaznamovalo tudi Leona Štuklja," je pojasnil Kovačič.

Cilj je, da bi mesto povezovalo pet brvi, zato so v načrtu še tri.

V Novem mestu Julijina in Štukljeva brv