Foto: BoBo
Foto: BoBo

Višje sodnice so po pisanju časnika Večer kot neutemeljeno zavrnile tako pritožbo tožilstva in pooblaščenca oškodovancev, ki sta terjala izrek dosmrtne zaporne kazni, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen, saj po mnenju odvetnika Andreja Kaca pri kaznivem dejanju Drevenška ni šlo za zahrbtne umore, pač pa kvečjemu za uboje. Izrečeno kazen so potrdile v celoti.

Senat višjega sodišča je sicer pritrdil navedbam tožilke Teje Kukovec Belšak, da je Drevenšek uresničil kar tri zakonske znake, ki odvzem življenja pravno opredeljujejo kot umor, strinjal se je tudi z njenimi navedbami o teži kaznivih dejanj, ne pa tudi s tem, da je ptujsko sodišče trikratnega morilca v ponovljenem sojenju po njenem mnenju obsodilo na prenizko kazen, zato je zavrnil njeno pritožbo na višino kazni, še dodaja Večer.

Ptujsko okrožno sodišče je na prvem sojenju Drevenška kot prvega v samostojni Sloveniji konec leta 2021 obsodilo na dosmrtni zapor, potem ko je bila sodba iz proceduralnih razlogov na Višjem sodišču v Mariboru razveljavljena, pa mu je novi sodni senat lani izrekel nižjo kazen, ki jo je združil v 30 let zapora.

Tožilstvo je bilo po izrečeni sodbi prepričano, da je prvostopenjsko sodišče, senat je na drugem sojenju vodila sodnica Katja Kolarič, pri odločanju o kazenski sankciji dalo premajhen pomen teži storjenih dejanj, v katerih so življenje na grozljiv in zahrbten način izgubili trije ljudje, oškodovanca pa sta ostala brez staršev oziroma starih staršev.

"Šlo je za načrtovani morilski pohod, saj je obtoženi moril na dveh različnih lokacijah, žrtve pa silovito zabadal z nožem, ki ga je s prve prinesel na drugo lokacijo. Fizično je bil precej močnejši od žrtev ter jih je napadel nepripravljene, da bi se lahko branili," je višje sodnice pred mesecem dni prepričevala Kukovec Belšak, temu pa je pritrdil tudi pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec.

Drevenškov zagovornik je bil po drugi strani prepričan, da ni bila dokazana niti zahrbtnost niti grozovitost, še manj koristoljubje. Prav tako po njegovem mnenju ni bilo dokazov, da bi Drevenšek moril iz maščevanja ali morilske sle, to pa je po njegovem mnenju pod vprašaj postavilo očitke o umorih, ki naj bi po zato dejansko bili uboji.

Ob tem je obramba izvedencem medicinske in psihiatrične stroke očitala, da niso dali nobenih dokončnih odgovorov glede alkoholiziranosti obtoženega v času kaznivih dejanj, niti glede njegove domnevne ne bistveno zmanjšane prištevnosti.

Drevenšek je bil obsojen, ker je na božični večer leta 2020 najprej umoril zunajzakonsko partnerico, s katero se je pred tem prek SMS-sporočil dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je nedavno odselila v sosednjo hišo k staršem. Ko sta se srečala na dvorišču, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v hišo, pa je partnerico večkrat zabodel s kuhinjskim nožem.

Po napadu nanjo se je odpravil še v sosednjo hišo, kjer sta živela njena starša in pazila njunega sina. Kljub prisotnosti otroka je z istim kuhinjskim nožem večkrat zabodel in porezal tasta in taščo, zaradi česar je prvi na kraju umrl, druga pa še isti dan v bolnišnici.