Zofko Kveder (1878–1926) poznamo kot prvo slovensko pisateljico, ki se je preživljala le s pisateljevanjem, prevajanjem in urednikovanjem. Pisala je v nemškem in hrvaškem jeziku, prispevala k številnim nemškim, hrvaškim in češkim časopisom in po njeni zaslugi so bila v tuje jezike prevedena dela mnogih slovenskih avtorjev tistega časa.
Kveder je v Pragi živela med leti 1900 in 1906. Spominsko ploščo na hiši na ulici Kamenická 656/56 v Pragi 7, kjer je bivala v letih 1904 in 1905, je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Pragi postavilo Društvo slovenskih pisateljev na pobudo pisateljice in pesnice Cvetke Bevc, predavateljice slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi Alenke Jensterle Doležal in Katje Mihurko. Slednja je vodilna raziskovalka o življenju in delu Zofke Kveder, profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in vodja slovensko-češkega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (1890–1920). Mihurko je tudi urednica Zbranih del Zofke Kveder.
V Pragi je "uresničila je svojo željo po pisateljski karieri, ljubezni in materinstvu"
Mihurko je, kot so sporočili iz Društva slovenskih pisateljev, na današnji slovesnosti povedala, da je imela Kveder na Kamenicki to, "kar je dobri dve desetletji pozneje Virginia Woolf opredelila za osnovni pogoj, da ženska lahko svobodno ustvarja: imela je lastno sobo in lasten vir dohodka". "Uresničila je svojo željo po pisateljski karieri, ljubezni in materinstvu, kar je še danes za marsikatero avtorico izziv ali zgolj želja. Četudi se danes in tukaj zdi, da sta za pisateljice lastna soba in lasten dohodek nekaj samoumevnega, ni tako ne v razvitem svetu in še manj na prostorih, kjer se ženske še vedno borijo za osnovne pravice. Zato moramo ohranjati spomin na Zofko Kveder kot umetnico in kot bojevnico za ženske pravice," je še povedala Mihurko.
"Težka življenjska pot jo je oblikovala kot vztrajno borko za pravice žensk"
Slovenska veleposlanica Tanja Strniša je ob odkritju plošče poleg izjemnih literarnih presežkov Zofke Kveder izpostavila tudi pisateljičin boj za boljši položaj žensk v družbi. "Težka življenjska pot, po kateri je hodila Zofka Kveder, ni zaznamovala zgolj njene literarne zapuščine, temveč jo je oblikovala tudi kot vztrajno borko za pravice žensk. To je bil njen način življenja, njeno sporočilo, ki ga je treba slišati večkrat, tudi v današnjem času," je povedala veleposlanica.
Kveder je odpirala prostor tudi za druge slovenske literate
Mirana Likar Bajželj je v imenu Društva slovenskih pisateljev poudarila, da je Kveder v Pragi ustvarila svoj prvenec, urednikovala ter odpirala prostor tudi za druge slovenske literate. "Ko je po šestih letih bivanja v Pragi mesto zapuščala, ni bila več tista mlada ženska, ki še ni napisala svoje prve knjige. Bila je uveljavljena pisateljica, urednica, prevajalka, publicistka, mentorica mladim, dramatičarka, mati. Praga je bila za Slovence vedno mesto, v katero so hodili rast, se navdihovat in ustvarjat, in tako je, sploh v brezmejni Evropi, še danes," je dodala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje