Ministrica za kulturo razume pripombe, da bodo manjše radijske postaje zaradi 109. člena podvržene višjim stroškom in zaradi njih morebiti celo propadu, zato bi se nekatere radijske postaje rade izognile nadzoru. Foto: BoBo
Ministrica za kulturo razume pripombe, da bodo manjše radijske postaje zaradi 109. člena podvržene višjim stroškom in zaradi njih morebiti celo propadu, zato bi se nekatere radijske postaje rade izognile nadzoru. Foto: BoBo
Radio
Glede določenega deleža za predvajanje slovenske glasbe med 6. in 19. uro je Julijana Bizjak Mlakar poudarila pomen javnega dobrega, spodbujanja materinščine ter podpore slovenskim ustvarjalcem. Foto: BoBo

Ministrica je prepričana, da so predlagane spremembe novele zakona o medijih tega naredile boljšega. Doslej nekatere radijske postaje niso sledile zakonu in neenakomerno razporejale vsebine ter slovensko glasbo potiskale v nočni čas, pravi. "Tudi to, da je nacionalka potiskala slovensko glasbo v nočni čas, je vprašanje zase. Vendar upajmo, da bo zdaj slovenska glasba slišala tudi podnevi, in ne samo ponoči," je dejala.

"Pomembno je spodbujanje materinščine in podpora slovenskim ustvarjalcem"
Po dopolnilu zakona bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Za javni radio znaša ta delež najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Ministrica je ob tem poudarila pomen javnega dobrega, spodbujanja materinščine in podpore slovenskim ustvarjalcem.

Do novele zakona so kritični predvsem na radijskih postajah, kjer menijo, da pregrobo posega v program. Ostro ji nasprotujejo tudi v Združenju radiodifuznih medijev, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer opozarjajo na spremembo 109. člena zakona. Po njihovem mnenju bo člen, ki vključuje obveznost hrambe posnetkov in podatkov o programskih in drugih predvajanih vsebinah, izdajateljem radijskih programov prinesel vsaj 30 odstotkov višje stroške poslovanja, na udaru pa naj bi bili predvsem manjši mediji.

Ministrstvo: Ocene o višjih stroških so pretirane
Na ministrstvu poudarjajo, da to ne drži. Kot so zapisali, je predlog 109. člena usklajen z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, po katerem mora inšpektor vedno upoštevati načelo sorazmernosti in pri izbiri ukrepov izreči za zavezanca ugodnejši ukrep. "To velja tudi pri ukrepu začasnega ali trajnega odvzema dovoljenja, ki ga bo mogoče izreči le v primeru, ko izdajatelj v roku ne bo odpravil nepravilnosti in pomanjkljivosti," še pravijo v odzivu.

Julijana Bizjak Mlakar razume pripombe, da bodo manjše radijske postaje zaradi 109. člena podvržene višjim stroškom in zaradi njih morebiti celo propadu, zato bi se nekatere radijske postaje rade izognile nadzoru. Dodala je, da je tak nadzor za televizijske programe uveljavljen že pet let v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah in "njegove posledice niso takšne, kot bi si jih nekateri želeli prikazati".

Ocena o 30 odstotkov višjih stroških poslovanja zaradi obveznosti hrambe posnetkov in podatkov o programskih in drugih predvajanih vsebinah po predlaganem 109. členu je po navedbah ministrstva pretirana. Pri izvajanju hrambe podatkov, tako trdi ministrstvo, "ne bo prišlo do nobenih dodatnih finančnih obveznosti ali bistvenega povečanja delovnih obremenitev, kajti izdajatelji zadevne podatke vodijo že zdaj, saj jih potrebujejo za lastne potrebe".