Tam so ujetnikom pripravili posebno projekcijo filma Walk the Line, v katerem se Phoenix predstavlja v vlogi zvezdnika country glasbe Johnnyja Casha, po projekciji pa je igralec pred gledalce stopil tudi s kitaro v roki in jim zaigral nekaj skladb. Med skladbami, ki jim je več kot petdeset zapornikov lahko prisluhnilo v kapeli Greystone, je bila tudi Casheva pesem Folsom Prison Blues (Blues zapora Folsom).

Bi raje videli Reese?
V filmu je ob igralcu zaigrala tudi Reese Witherspoon, Phoenix pa se je med nastopom pošalil, da bi zaporniki namesto njega bržkone v živo mnogo raje videli njegovo soigralko iz filma. Sicer je prednje prišel oblečen v črno, kar je bila tradicionalna barva Casheve oprave, po koncu mini koncerta pa se je tudi opravičil za nekoliko slabšo izvedbo, češ da za kitaro ni prijel od konca snemanja filma. Samokritično je dodal, da "sicer ne vem, ali ste opazili, ampak polomil sem ga kakšnih štiridesetkrat". Ko ga je nekdo iz občinstva vprašal, ali se je igranja kitare naučil prav zaradi filma o Cashu, je Phoenix odvrnil, da je res tako in da niti ni bilo težko, treba je bilo le zelo veliko vaje.

Sporočilo odrešitve
Phoenix, ki je za svojo vlogo Casha omenjen tudi med morebitnimi nominiranci za oskarje, se je s to potezo poklonil poslanstvu country pevca, ki je verjel v možnost t. i. rehabilitacije zapornikov in jim je prav v zaporu Folsom leta 1968 tudi sam zaigral. Posnetek tega Cashevega nastopa so objavili kot album v živo, še danes pa velja za enega njegovih najbolj priljubljenih 'izdelkov'. Phoenixu se je pri nastopu pridružil glasbenik Shooter Jennings, ki ga v filmu Walk the Line lahko vidimo v vlogi njegovega očeta, Waylona Jenningsa. Projekcijo in Phoenixov nastop je organiziralo društvo Prison Fellowship, ki v zaporih po ZDA vodi verske in različne izobraževalne programe, po besedah njihovega predstavnika Joeja Avila pa se jim je zdel film, posnet po življenjski zgodbi Johnnyja Casha, še posebej primeren za predvajanje, saj "vse Cashevo življenje s seboj nosi sporočilo o odrešitvi."