Platforma za pretakanje glasbe Spotify je na začetku leta prek založbe Flow Records izdala prvi album, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Hello World je komercialni album, na katerem se pojavi več izvajalcev. Posnel ga je francoski kolektiv SKYGGE, na njem pa gostujejo tudi odmevna imena glasbene industrije, med drugim Kiesza in Stromae. Prvi mož kolektiva SKYGEE je skladatelj, avtor in producent Benoit Carré. Njegov pomočnik pa je François Pachet - mož, ki velja za največjega znanstvenika na področju ustvarjanja glasbe s pomočjo umetne inteligence - glasbe, ki jo ustvarjajo stroji.

"To se mi zdi strah vzbujajoče – ne ravno zato, ker glasbe ni ustvarila nečloveška entiteta, ampak zaradi denarja, ki je za tem. Smo pri tem, da en igralec priskrbuje celotno verigo ponudbe. Ne samo, da računajo za glasbo, ampak jo tudi ustvarjajo, nadzorujejo metode, kako pride do občinstva, in tudi, do kakšne mere pride do poslušalcev – prek algoritmov. To se mi zdi zelo nevaren postopek. In to je nekaj, kar nakazuje na to, da industrijo ta trenutek bolj obvladuje denar kot prej. Razumem, zakaj. Ker smo v industriji izgubili toliko denarja pred dobo pretočnih platform. Upam samo, da s tem ne bomo izgubili duše," je povedala v pogovoru za MMC ustanoviteljica neodvisne glasbene agencije Chimes Magdalena Jensen.

Njen življenjepis je impresiven. Preden je ustanovila svojo glasbeno agencijo, je delala kot menedžerka dvojca Paula & Karol in tako vstopila v svet glasbene industrije. Pred tem pa je več let delala kot novinarka za poljski radio. Poleg tega je soustanoviteljica in direktorica novoustanovljenega Music Managers Foruma (MMF) Poljska. Štiri leta je organizirala Evropski glasbeni sejem CJG (zadolžena za mednarodne odnose in konferenco) in producirala številne konference in dogodke, kot sta Niewidzialny Dizajn in Media Meets Literacy.

"Zame je glasba nekaj več – je moj kruh. Upam, da je ozadje oziroma 'soundtrack' za vsa življenja. Vem, da glasba spodbuja čustva, spomine, zato spomin na svoj prvi poljub vtisnete v skladbo, ki se je vrtela v ozadju. In ko jo spet slišite, ga prikličete nazaj. To definira trenutke v našem življenju," je poudarila Jensenova.

Toda glasba ima dve vzporedni življenji - eno poteka na spletu, druga (romantično) še naprej na koncertnih odrih. "Še posebej, kar zadeva glasbeno industrijo, ki poteka na terenu, je večina profesionalnih izvajalcev še vedno zaljubljencev v glasbo. Toda gre za zelo tekmovalni trg, zato morajo biti komercialno usmerjeni," je svojo izkušnjo delil član programskega odbora največjega evropskega 'showcase' festivala Eurosonic iz Nizozemske, vodja mreže ETEP (European Talent Exchange Program) in mreže CEETEP (Central East European Talent Exchange Programme) ter vodja Dutch Export Officea Ruud Berends.

Ob tem je poudaril, da ima splet prednosti in slabosti. "Ne pozna meja – ne kulturnih, ne družbenih, ne medijskih. Če si zelo dober, te opazijo, če se znaš predstaviti na pravi način in na pravih platformah. Morate se zavedati, kdo je vaše ciljno občinstvo in kaj želite doseči. Če ste pametni, edinstveni in izvirni ter konsistentni v svojem delu, pridete hitreje do priložnosti. Toda te vam nihče ne zagotovi. Je igra, ki jo igrajo vsi – ne glede na velikost države, od kod prihajajo," je dodal Berends.

Pomembnost festivalov, kot je Ment
Slovenija je v "igro" pred štirimi leti poslala 'showcase' festival Ment. Od srede naprej se na koncertnih odrih po Ljubljani predstavlja več kot 60 svežih in drznih izvajalcev z vseh koncev Evrope. Festival sledi vzoru, ki so ga leta gradili na festivalih, kot je Eurosonic. "Na njem nastopajo samo mladi in še manj uveljavljeni izvajalci iz vse Evrope. Prav tako nismo profitna organizacija – ne težimo h komercialnemu uspehu, ampak smo bolj idealisti. Trudimo se izbrati in predstaviti najboljše skupine iz Slovenije, Litve, Španije, Portugalske, Islandije, Finske … Na naši platformi. Pravi množici profesionalcev iz evropske glasbene industrije in medijev. Celoten dogodek je naravnan k temu, da pripomore k uspehu izvajalca, ki tam nastopa," je pojasnil Berends.

Čeprav Eurosonic že nekaj časa presega meje države, iz katere izhaja, je drugače z Mentom. Toda, kot je poudaril Berends, ima tudi majhen trg, kot je slovenski, svoje prednosti: "Na majhnem trgu je lažje vse spraviti na en kup. Ni lahko, je pa lažje. Moraš se zavedati, da je potrebno za dosego cilja sodelovanje. In ni pomembno, ali si organizator koncertov, izvajalec ali lastnik koncertnih prostorov. Težava malih trgov je, da izvajalec težko preživi, če samo igra na njem. Mora ven. Čez mejo, da preživi."

Glasba kot posel
Kaj pravzaprav preostane "romantikom" na majhnih trgih? "Posel vodi denar, toda če poslušate menedžerje in izvršne direktorje ter vodje glasbene industrije, ko predstavljajo svoje 'proizvode', vedno uporabljajo jezik čustev. 'Ta izvajalec se nas je dotaknil, ta album je čustvena bomba ...' Fraze. Glasbeni posel je posel. Vrti se okoli denarja. Ne glede na to, kar drugi rečejo. Toda kako glasba deluje na poslušalca, nima prav nobene zveze z denarjem. Fant, ki igra na vogalu kitaro, te privabi in vzbudi v tebi čustva. Skladba, ki jo slišite na radijskih postajah, se dotakne vašega srca. Nikoli ob tem ne razmišljate o denarju. Glasba kot umetnost vedno temelji na čustvih. In glasba kot posel vedno temelji na denarju," je razmišljal o poslovno naravnani glasbeni industriji Markus Linde, veteran med neodvisnimi nemškimi agencijami za 'sync'.

V svoji karieri v založništvu (trženje in novačenje izvajalcev za CBS, BMG, Sony Music), izdajateljstvu (izvršni direktor pri Freibank Music Publishingu) in menedžmentu izvajalcev si je nabral kopico izkušenj ter znanja, iz katerih črpa, tako kot tudi iz ljubezni do glasbe. Za sabo ima dolg in uspešen seznam uvrščanja glasbe v nacionalne in mednarodne oglaševalske kampanje in filme.

"Svojo službo – ko prodajam svoje glasbene ideje za oglase direktorjem, naročnikom in oglaševalskim agencijam -, lahko opravljam pragmatično. Lahko jim predlagam, zakaj je kakšna skladba prava za njihov oglas. Lahko, da zaradi tempa, izvajalca, proračuna … Nikoli pa nikogar ne zanima, ali je izvajalec dober v živo. To naročnika ne zanima. Toda ko sam vidim izvajalca in vidim, kakšno interakcijo vzpostavi z občinstvom, je to odločilni dejavnik, zakaj se odločim, da kakšno skladbo sploh predstavim naročniku. Spomnim se vzdušja, čustev in tega, kakšen tip občinstva je prevladoval na koncertu. Gre za čustveno izkušnjo," je razložil Linde.

Čustva, ki niso umetna
Gre za občutja, ki jih ni mogoče ujeti na posnetek. "Ko si na koncertih in opazuješ ljudi, kako samo snemajo s prenosnimi telefoni, se zaveš, da zamujajo toliko akcije na odru. Živahnosti. To, kar počnejo izvajalci. Imajo možnost, da vidijo avtentičnost. Lahko začutijo, ali je izvajalec resen ali ne. Priprav in čustev, ki so vložena v nastop, ne morete začutiti prek YouTuba. Vedno raje izberem manjša prizorišča, da lahko vidim izvajalca od blizu. Da vidim posameznika, kako stoji ob meni in deli z mano občutje. Gre za izkušnjo," je prepričan Linde.

Zato tudi meni, da glasba bolj kot kdaj koli prej postaja ozadje oz. 'soundtrack' naših življenj: "Vedno bolj raznobarvni. In od vseh medijev, ki obstajajo – od digitalnih spletnih platform do starih prodajaln zgoščenk -, je izbira velika. Glasba je atraktivna, ker je 'soundtrack' naših življenj. Ne na poslovni način, kjer se vrti denar. Zamislite si svet brez glasbe. V petih minutah bi opazili, da je nekaj narobe."

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov s četrte izvedbe Menta.