V uprizoritvi Plovemo Jana Menger skupaj z ekipo nastalo besedilo po predlogi Dominika Smoleta (Igrice 1957) prostorsko prestavi v koreografski medij, v katerem jo zanimajo predvsem različni načini utelešenj (družbenega, političnega) sistema in s tem predstavi metaforični dramski ekosistem v sodobnost, so o predstavi zapisalu v APT-ju. Foto: Barbara Čeferin
V uprizoritvi Plovemo Jana Menger skupaj z ekipo nastalo besedilo po predlogi Dominika Smoleta (Igrice 1957) prostorsko prestavi v koreografski medij, v katerem jo zanimajo predvsem različni načini utelešenj (družbenega, političnega) sistema in s tem predstavi metaforični dramski ekosistem v sodobnost, so o predstavi zapisalu v APT-ju. Foto: Barbara Čeferin

Festival je izjemno pomemben za promocijo dramatike, ne le ker nagrajuje najboljše tekste, temveč tudi produkcijo.

Selektorica festivala Tea Rogelj
Lani je Grumovo nagrado prejel Rok Vilčnik rokgre za dramsko delo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, ki je v začetku letošnjega leta zaživelo na odru Male Drame. Foto: Peter Uhan
Šeligovo nagrado, osrednje priznanje festivala, si je lani prislužila predstava Hlapci v režiji Sebastijana Horvata in izvedbi SSG-ja Trst. Foto: SSG Trst/Luca Quaia

"Festival bo znova pokazal, da je slovenska dramatika še kako živa," je prepričana direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček. Kot je pred dnevi povedala na novinarski konferenci v Kranju, festival uresničuje svoje poslanstvo - spodbuja dramsko pisavo in uprizarjanje slovenske dramatike ter tudi promocijo slovenske dramatike v tujini. Zlasti glede slednjega pa bi lahko ob večjih sredstvih naredili še precej več. Predvsem bi si želeli prevesti vsa nominirana besedila, a v obstoječih zmožnostih lahko prevedejo le Grumovega nagrajenca.

Po uvodni slovesnosti in podelitvi nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije bo, kot omenjeno v uvodu, sledila tudi že prva od osmih tekmovalnih predstav festivala, in sicer Plovemo Dominika Smoleta v režiji Jane Menger in izvedbi Anton Podbevšek Tetra. Predstave za festival je izbrala selektorica Tea Rogelj, ki se je odločila tudi za pet predstav v spremljevalnem programu. V Kranj pa prihajajo še štiri gledališča iz tujine, ki so uprizorila besedila slovenskih avtorjev.

"Brez festivala ni razvoja"
"Festival je izjemno pomemben za promocijo dramatike, ne le ker nagrajuje najboljše tekste, temveč tudi produkcijo," je izpostavila Tea Rogelj, ki šteje kranjski festival za enega od dveh najpomembnejših slovenskih gledaliških festivalov. Prepričana je, da se dramatika brez takšnega festivala ne more razvijati. Letošnji festival vključuje kar 25 dogodkov. Med njimi je osem tekmovalnih predstav, pet spremljevalnih in štiri predstave mednarodnega programa. Selektorica se je namreč odločila za maksimalno število uprizoritev, ki jih omogoča pravilnik festivala. Pri tem si bo tri predstave treba ogledati v Ljubljani, saj kranjski oder zanje ni ustrezen.

Tekmovalne predstave se potegujejo za Šeligovo nagrado, vse predstave pa za nagrado občinstva. Obe nagradi bosta podeljeni ob zaključku festivala, 8. aprila, ko bodo znani tudi dobitniki Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, nagrade za mladega dramatika in Grün-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji.

Približati gledališče slepim in slabovidnim
Tudi 47. teden slovenske drame bo tako kot njegovi predhodniki ob številnih uprizoritvah ponudil vrsto spremljevalnih dogodkov, kot so delavnice dramskega pisanja, dan nominirancev, bralne uprizoritve ter okrogla miza, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Tretje leto zapored bo potekalo tudi srečanje oblikovalcev maske v slovenskih gledališčih, prvič pa seminar avdiodeskripcije, s katerim želijo povečati dostopnost gledališča slepim in slabovidnim in v okviru katerega bodo poskrbeli za dodatno predstavo.

Že tradicionalni dogodki v okviru Tedna slovenske drame pa so dan nominirancev, bralne uprizoritve študentov ter okrogla miza, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Tretje leto zapored bo potekalo tudi srečanje oblikovalcev maske v slovenskih gledališčih.

Sadovi delavnic dramskega pisanja
Še posebej dolgo tradicijo pa imajo delavnice dramskega pisanja. "Naše več kot 15-letno prizadevanje s temi delavnicami je že obrodilo sadove," je prepričana Drnovščkova. O tem priča podatek, da je letos na natečaj za mladega dramatika prispelo kar 14 besedil, opazen pa je tudi velik preskok v kakovosti besedil, ki so večinoma že primerna za odrsko uprizoritev.

Tudi med besedili za Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo poleg besedil že uveljavljenih avtorjev izstopajo še nekateri drugi. "To kaže na neko pozitivno tendenco v razvoju slovenske drame," je ocenila članica žirije za Grumovo nagrado Klavdija Zupan.

Kot je povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, se jim zdi posebej razveseljivo tudi to, da so tisti, ki so pred desetimi in več leti hodili na delavnice dramskega pisanja, sedaj med nagrajenci in nominiranci, pa tudi mentorji delavnic. Letos se bo tako v tej vlogi preizkusila Simona Semenič, ki je znova tudi med nominiranci.

Grumovo nagrado bodo podelili ob zaključku festivala 8. aprila, ko bodo razglašeni še dobitniki nagrade za najboljšega mladega dramatika, Šeligove nagrade in nagrade občinstva za najboljšo predstavo ter Grün-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji. Že v uvodu v 47. tedna slovenske drame, na svetovni dan gledališča, pa bodo podeljene nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Festival je izjemno pomemben za promocijo dramatike, ne le ker nagrajuje najboljše tekste, temveč tudi produkcijo.

Selektorica festivala Tea Rogelj