Ob koncu festivala praviloma podelijo tudi Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. Foto: BoBo
Ob koncu festivala praviloma podelijo tudi Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. Foto: BoBo
S koncertom poezije Postani obcestna svetilka so se v novogoriškem gledališču poklonili pesniku Srečku Kosovelu ob 110. obletnici rojstva. v ospredje so postavili pesnikovo misel, ki izrazi potrebo po spremembi obstoječega družbenega reda. Foto: SNG Nova Gorica
Krstna uprizoritev Zlatih čeveljčkov je bila leta 1983 v SNG Drami in že tedaj je režiser Mile Korun o besedilu dejal, da je presneto čudno. Foto: MGL/Sebastian Cavazza
Avtorica idejne zasnove t. i. monomuzikala Marie Curie - Hysterie je igralka Tina Vrbnjak, končni dosežek pa je delo vseh sodelavcev predstave, ki nima režiserja. Njihov navdih je bilo delo Pera Olova Enquista Knjiga o Blanche in Marie. Foto: Peter Uhan/SNG DRAMA LJUBLJANA

V spremljevalnem programu bodo še tri predstave, v mednarodnem pa pet. Kot pravi selektor Gregor Butala, izbor odraža precej široko paleto obravnavanih tematik in uprizoritvenih pristopov.

Konstantna produkcija domače dramatike
Butala je izhajal iz nabora 48 predstav, ki so se v preteklem letu nastale na podlagi slovenskih besedil. To število je skoraj identično lanskemu, kar daje slutiti, da se je število predstav, ki letno nastanejo po domačih predlogah, vsaj deloma ustalilo in da dosega skoraj polovico vseh uprizoritev, ki se jih lotijo v slovenskih gledališčih, ugotavlja Butala.

Največ je klasike
Skoraj tri četrtine obravnavane produkcije so bile uprizorjene na odrih javnih gledaliških zavodov, pri čemer je v veliko primerih šlo za koprodukcije z neinstitucionalnimi producenti. Poleg tega je bil tokratni nabor, tako Butala, bolj konvencionalen od lanskega, ko je po klasičnih dramskih besedilih iz zgodovine slovenske dramatike nastalo razmeroma malo predstav in so prevladovali avtorski projekti in krstne izvedbe novih dram.

Tekmovalni program letošnjega festivala slovenske dramatike odraža vsebinsko in produkcijsko pestrost uprizoritev. Med njimi so stvaritve režiserjev različnih generacij, poetik in estetike. Pri izboru predstav, ki se bodo potegovale za Šeligovo nagrado, pa Butala kot glavno merilo vzel kakovost uprizoritve.

V tekmovalni program je uvrstil predstave:
- Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica,
- gledališke skupine mladih na AGRFT 1981 Simone Semenič v režiji Nine Rajić Kranjac,
- Zlata čeveljčka po besedilu Dominika Smoleta v režiji Anje Suša in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega,
- Mrtvec pride po ljubico po besedilu Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj,
- Angel pozabe v režiji Igorja Pisona in izvedbi SNG Drama Ljubljana,
- Marie Curie - Hysterie, ki je nastala skupaj z društvom S.N.G. v režiji Tine Vrbnjak,
- Kralj na Betajnovi, koprodukcija SNG Drame Ljubljana in SNG Maribor; Cankarjevo dramo je režiral Eduard Miller,
- Hotel modra opica v režiji Mihe Nemca, koprodukcija ljubljanske Drame in Mestnega gledališča Ptuj.

Spremni program: ne le "odlagališče", pač pa koncept
Pri oblikovanju spremljevalnega programa je Butala izhajal iz prepričanja, "da to ne more biti le tolažilna kategorija za tiste, ki niso bili izbrani v tekmovalni program, temveč poudarja neke prakse in pristope, ki nekoliko odstopajo od prevladujočih trendov ter ponujajo neke nove rešitve".

V spremljevalni program je uvrstil predstavo ABCDE_F Zavoda Cona, Plesnega teatra Ljubljana in Mesta žensk v režiji Saše Rakef in Jasmine Založnik, predstavo Simone Semenič Drugič v produkciji KD Integrali in Mesta žensk ter Gotska okna Daneta Zajca v režiji Barbare Pie Jenič in produkciji Senzoriuma in Mestnega gledališča ljubljanskega.

Gostovanja iz Indije, Makedonije in Izraela
Na 45. TSD, ki bo tokrat trajal deset ali 11 dni, bo tudi pet predstav iz tujine. Iz Indije prihajajo uprizoritve Flisarjevih besedil Vzemi me v roke in Komedija o koncu sveta. To so uprizorili tudi v avstrijskem Gradcu. Z Žrelom Žanine Mirčevske se bo predstavilo makedonsko, z dramo Vladimir Matjaža Zupančiča pa izraelsko gledališče.

Koliko tujina pozna slovensko dramatiko?
"Trudimo se tudi za promocijo slovenske dramatike v tujini," je poudarila direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, ki je prepričana, da bi potrebovali nekoga, ki se je ukvarjal le s tem, saj je slovenska dramatika lahko zelo uspešno ekonomsko izvozno blago. Da postaja prepoznavna v tujini, se kaže tudi v tem, da je vsako leto večje število slovenskih dram uprizorjenih v tujini.

Delujejo na minimumu
Drnovščkova si želi, da bi tudi te predstave lahko vključili v tekmovalni program, a je to povezano z večjimi stroški, saj zdaj del stroškov gostovanja tuja gledališča pokrijejo sama. V vsakem primeru pa Drnovščkova upa, da država letos ne bo zmanjšala sredstev za festival, ki vključuje tudi delavnice dramskega pisanja in okrogle mize. Če bi bili rezi preveliki, bi se morali delu programa odpovedati.