Bil je kapelnik, korepetitor, pedagog in organist.

Z Gorenjskim slavčkom na libreto Luise Pesjakove se je prijavil na razpis Dramatičnega društva za opereto in uspel, dve leti pozneje je opereto predelal v opero in vanjo vključil tudi ljudske pesmi.

Foto: arhiv avtorice
Foto: arhiv avtorice

Naš "slavček" bo imel v Gradcu še devet ponovitev, izvaja ga avstrijski operni ansambel v slovenskem jeziku z nemškimi nadnapisi. Ta sezona 23/24 bo tako ostala z veliko začetnico zapisana v zgodovini naše operne kulture, saj slovenske pete besede na opernem odru katere od sosednjih opernih hiš še nismo slišali, zasluga gre predvsem novemu intendantu graške Opere Ulrichu Lenzu, ki je doslej deloval kot dramaturg v nemških opernih hišah.

Gorenjski slavček v Gradcu izvajajo pod taktirko našega dirigenta in umetniškega direktorja ljubljanske Opere Marka Hribernika, ki je skupaj z muzikologom Gregorjem Pompetom opravil temeljito redakcijo originalne partiture.

Zgodba Gorenjskega slavčka je postavljena v konec 19. stoletja in ponazarja razpetost glavne junakinje – mladega dekleta Minke med skromnimi razmerami na podeželju in vabljivimi ponudbami iz tujine.

Najtrši oreh za pevce je bil študij predstave v slovenskem jeziku, pri čemer so seveda potrebovali pomoč lektorjev.

Ulrich Lenz, intendant Opere Graz. Foto: Televzija Slovenija
Ulrich Lenz, intendant Opere Graz. Foto: Televzija Slovenija

Režijo opere so zaupali Januszi Kici, režiserju poljskih korenin, ki že vrsto let deluje pri nas, a Gorenjskega slavčka še ni režiral, zato je to bil zanj poseben izziv.

Graška opera načrtuje še snemanje naše opere za zgoščenko, prek DSS-ja pa bo natisnjena tudi partitura in tako se bomo ob podpori Avstrijcev naši glasbeni dediščini končno dostojno oddolžili.

Sicer pa je imel odločilen vpliv na Antona Foersterja češki skladatelj Bedřich Smetana, pri katerem se je izpopolnjeval v kompoziciji in klavirski igri. Ta skladatelj je bil tudi v komisiji skupaj s še dvema češkima kolegoma, ko so na razpisu Dramatičnega društva izbrali Gorenjskega slavčka izpod peresa njihovega rojaka.

Marko Hribernik, dirigent in umetniški direktor ljubljanske Opere. Foto: Televizija Slovenija
Marko Hribernik, dirigent in umetniški direktor ljubljanske Opere. Foto: Televizija Slovenija

Letos na Češkem praznujejo 200-letnico rojstva Bedricha Smetane, ki je imel pomembno mesto v razvoju češke nacionalne glasbe, tako bo poleti v njegovem rodnem Litomyšlu spet potekal eden najstarejših festivalov na Češkem – Smetana festival, v moravsko-šlezijskem opernem gledališču v Ostravi, pa bodo že prihodnji mesec začeli uprizarjati cikel vseh Smetanovih osmih oper, med katerimi je seveda najbolj znana Prodana nevesta, ki jo imajo za nacionalno opero kot pri nas Gorenjskega slavčka. Ena od osmih Smetanovih oper nosi naslov Dve vdovi, režiral pa jo je naš operni režiser z umetniškim imenom Rocc.

Jaka Mihelač
Jaka Mihelač

V drugem delu oddaje pa bo predstavljen baritonist Jaka Mihelač, ki se je v tej sezoni pridružil redno angažiranim solistom slovite Berlinske državne opere, katere generalni glasbeni direktor je bil vrsto let karizmatični dirigent Daniel Baremboim, s katerim je Jaka Mihelač že večkrat sodeloval v različnih opernih produkcijah.

Zanimivo bo slišati, kako je doživljal njegovo glasbeno avtoriteto. Berlinska državna opera oz. Staatsopera ima najdaljšo tradicijo poleg še dveh opernih hiš v Berlinu – Nemške opere in Berlinske komične opere.

In prav v Berlinski državni operi je po triletnem delovanju v tamkajšnjem mednarodnem opernem studiu pred kratkim podpisal redni angažma slovenski baritonist Jaka Mihelač. To je izjemen uspeh mladega slovenskega solista, ki ga občasno lahko vidimo kot gosta tudi v naših opernih predstavah in na koncertnih odrih. Tako se je trojici slovenskih inštrumentalistov v znamenitih Berlinskih filharmonikih pridružil še operni solist mlajše generacije, ki ga čaka očitno lepa kariera.