Vinko Möderndorfer je za Grumovo nagrado nominiran za besedili Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre. Foto: BoBo
Vinko Möderndorfer je za Grumovo nagrado nominiran za besedili Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre. Foto: BoBo
Rok Vilčnik si je nominacijo za Grumovo nagrado prislužil z besedilom Večja od vseh. Foto: Facebook Roka Vilčnika

Letošnji natečaj je presenetljiv, saj prispela besedila določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet.

Predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol
Teden slovenske drame, že 48. po vrsti, tradicionalno prirejajo v Prešernovem gledališču Kranj. Foto: BoBo

Na natečaj za Grumovo nagrado je letos prispelo 35 dramskih besedil, osem jih je bilo mogoče zaslediti na natečajih preteklih let, vsaj pet pa jih je bilo že uprizorjenih. "Letošnji natečaj je presenetljiv, saj prispela besedila določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet," je pojasnila predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol. Izmed široke palete besedil je žirija izbrala letošnja nominiranca za Grumovo nagrado, to sta Vinko Möderndorfer za besedili Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre in Rok Vilčnik za delo Večja od vseh.

Pezdirc Bartolova je poudarila, da letošnja dramska besedila prinašajo pogled v intimni svet posameznika, ki vstopa v različna medosebna razmerja, kot so "kompleksni družinski in partnerski odnosi, ki prinašajo raznolike podobe materinstva, vloge ženske v družini in družbi, dinamiko odnosov med družinskimi člani iz več generacij, pa tudi soočenja otroškega in odraslega sveta".

Člani žirije so še Tomaž Gubenšek, Vilma Štritof, Klavdija Zupan in Igor Žunkovič.
Tri nominirana besedila
Večja od vseh je monodrama, katere protagonistka je odrasla Pika Nogavička. Osrednja tema je odraščanje, vključno z razočaranimi otroškimi sanjami, telesnimi spremembami in socialnimi obveznostmi. Obilica zanimivih situacij omogoča potencialno zelo različne načine recepcije, in sicer od feministične, romantične, mladostniške do socialne in psihološke. Zato je tudi večkratno uprizarjanje ne bo izčrpalo, je prepričana žirija.
Dramsko besedilo Romeo in Julija sta bila begunca ima podnaslov ljubezenska drama. Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi. Njuni družini nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno okolje. Z relativno skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja na to, kako je lahko mlad človek v tem času tujec v lastni deželi, nepotreben in nekoristen.
Sestre, kriminalna drama o zelo intimnih rečeh, pa se dogaja, ko tri sestre pospravljajo stanovanje pokojne mame. Črne vreče za smeti, s katerimi se sorojenke lotevajo zadane naloge, se polnijo s predmeti, ozračje pa s spomini in dolgo potlačenimi zamerami. Trdna struktura nominiranega dramskega besedila omogoča dinamične ustvarjalne poti, široka paleta čustvovanja v na videz vsakdanjih položajih pa ponuja prihodnjim gledališkim ustvarjalcem možnosti raznolikih interpretacij.

Štiri nagrade
Letos bodo v okviru Tedna slovenske drame sicer podelili štiri nagrade: nagrado občinstva, nagrado za najboljšega mladega dramatika, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo ter nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.
Na natečaj za nagrado najboljšemu mlademu dramatiku je tokrat prispelo štirinajst besedil. Skoraj polovica se jih je navdihovala pri delih svetovne književnosti, zlasti gre za predelave antičnih mitov. "Preizkušeni vzorci dramske tradicije prinašajo dovolj trdno strukturo, da lahko mladi dramatiki ob njej razvijejo lastne zgodbe, ki so duhovite, prinašajo svežino in nove perspektive znanih zgodb," je pojasnila Pezdirc Bartolova.
Za Šeligovo nagrado za najboljšo odrsko uprizoritev festivala se bodo potegovale predstave, ki jih je selektorica Tea Rogelj uvrstila v tekmovalni program. Dobitnika nagrade pa bo izbrala tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Nika Arhar, Mojca Jan Zoran in Ljudmil Dimitrov.
48. teden slovenske drame
Teden slovenske drame v organizaciji Prešernovega gledališča Kranj bodo odprli z delom Nede R. Bric Zrno soli, ki je nastalo v koprodukciji med Narodnim gledališčem Tuzla in organizatorjem festivala, Prešernovim gledališčem Kranj. Premiera v Tuzli je bila že novembra lani, pri nas pa bo delo prvič na ogled prav na festivalu.
S posebnim tednom, posvečenim drami, bi radi spodbudili uprizarjanje nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje in promocijo v tujini. Pri tem sodelujejo s slovenskimi in gledališči iz tujine. K spodbujanju nastajanja slovenske dramatike pomembno prispevajo tudi vsakoletne delavnice dramskega pisanja, ki jih vodijo priznani slovenski in tuji dramatiki, so zapisali organizatorji.

Letošnji natečaj je presenetljiv, saj prispela besedila določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet.

Predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol