Skupina je že od leta 2007 na občasnih koncertnih preizkušnjah in o novem glasbenem materialu se je govorilo v največji skrivnosti. Foto: Založba
Skupina je že od leta 2007 na občasnih koncertnih preizkušnjah in o novem glasbenem materialu se je govorilo v največji skrivnosti. Foto: Založba

A My Bloody Valentine niso "kar ena" in ne čisto navadna skupina. Ko so leta 1991, po izidu antologijskega albuma Loveless, kot strela iz jasnega oznanili konec delovanja, je bil to vsekakor šok za vse, ki smo odraščali in se glasbeno (po)vzdigovali ob njihovi pesmarici. To njihovo dejanje se mi (nam) je zdelo tistega leta, ob primanjkljaju informacij, kaosu razpadajočega se vsakdana in v pričakovanju balkanskih vojn, izdaja nekih nepisanih in idealističnih načel alternativne neodvisnega undergrounda.

In zamera ali razočaranje kot oboževalca skupine bi zagotovo trajala še dlje, če pozneje kot novinar ne bi izvedel krute kapitalistične resnico o bankrotu (250.000 funtov dolga) skupine, založbe, menedžmenta, bližnjih in daljnih. A da bo absurd še večji, brez omenjenega albuma Loveless ne bi bilo skupine Radiohead, britpopa, dream popa, shoegazičnih zvrsti, hipsteričnih kitar in etiketo »cool britannia« bi morali z zadržkom uporabljati.

MBV so, popolnoma neodvisno od dogajanja na ameriških rockovskih tleh tistega časa, sloveli kot otoški odgovor na skupino Sonic Youth. Edini odgovor! Toda le zaradi svoje drzne in vizionarske uporabe kitarskega distorziranega hrupa kot popolnoma naravnega stanja svojih čudovitih, vznesenih, hipnotičnih in v daljavo zazrtih pop melodij. Celo označbo »najbolj tiha hrupna skupina« so MBV podedovali od skupine Swans ob primopredaji rojakov Sonic Youth.

Skupina je sicer že od leta 2007 na občasnih koncertnih preizkušnjah in o novem glasbenem materialu se je govorilo v največji skrivnosti. Seveda, tukaj namigujem na ekskluzivno rumene medijske (dez)informacije. Kajti, ko sta Kevin Shields in Bilinda Butcher pred dvema tednoma na londonskem koncertu, brez razburjenja ali evforije napovedala, da novi album izide čez tri dni, sem prepričan, da je bila jakost »strele iz jasnega« za vse prisotne enaka tisti kot pred dvaindvajsetimi leti.

Album mbv nadaljuje zgodbo Loveless, kot da se vmesni čas sploh ni zgodil in MBV se slišijo nič manj konfuzni (Who Sees You, Wonder 2) ali nabriti s svojim ambientalnim (ne)lagodjem (New You, She Found Now, Nothing Is). To, da je njihova glasba še naprej nova, polna navdiha in nekonvencionalno unikatna, lahko bi rekli ultimativno zimzelena, pove zelo veliko o rockovskem vizionarstvu, ki se ga MBV niso odrekli. Ali natančneje: niso se ga znali odreči. K sreči.

Ocena: 5; piše: Miroslav Akrapovič