Alfred Flechtheim je bil znan judovski trgovec z umetninami in ena najzgodnejših žrtev nacističnega pregona. Marginalizirane in preganjane so bile tudi številne njegove stranke. Foto:
Alfred Flechtheim je bil znan judovski trgovec z umetninami in ena najzgodnejših žrtev nacističnega pregona. Marginalizirane in preganjane so bile tudi številne njegove stranke. Foto:
Falirani umetnik Adolf Hitler je umetnost začel "zbirati" kmalu po svojem vzponu na oblast leta 1933; lastnike del, ki so ga zamikala, je preprosto prisilil, da so se jim odpovedali; še posebej na udaru so bili judovski zbiralci in galeristi, čeprav so kradli tudi institucijam in zasebnim zbiralcem; Hitler je namreč sanjal o tem, da bo v rodnem Linzu odprl monumentalen muzej umetnosti. Leta 1945 so zavezniški vojaki na primer v rudniku v bližini Heilbronna takole našli Rembrandtov avtoportret.

Portret Tille Durieux, katerega vrednost je ocenjena na okrog tri milijone evrov, je bil sicer več let razstavljan v Muzeju Ludwig. Dediči so ponudbo muzeja, da sliko odkupi, zavrnili.

Bitka za sliko je sicer trajala več kot štiri leta, odločitev o tem, da dobijo dediči sliko nazaj, pa je po besedah odvetnika Markusa Stötzela dokončna. Gre sicer za enega od v zadnjem času pogostih primerov sodne borbe za restitucijo slik, ki so jih Judom po vsej Evropi nakradli nacisti. Skoraj 70 let po koncu druge svetovne vojne namreč še vedno ne obstajajo splošna vodila, kako te primere reševati. (Umetnostni zgodovinarji morajo praviloma od primera do primera razvozljavati poreklo vsake umetnine; težko je namreč ugotavljati, ali je trovec z umetninami določeno staritev samo prodajal za koga drugega ali pa je bila dejansko njegova last.)

Seznam "vprašljivih" muzejskih trofej je dolg: na novo odprti muzej Lenbachhaus v Münchnu se že nekaj let ukvarja s poreklom platna Sumpflegende Paula Kleeja. Lani je, prav tako v bavarski prestolnici, narodni muzej pravemu lastniku vrnil delo Jana Brueghela, iz Staatsgalerie v Stuttgartu pa so v Kanado vrnili Marijo z otrokom flamskega mojstra Roberta Campina.

Direktor Muzeja Ludwig Philipp Kaiser je pojasnil, da seveda spoštujejo voljo skupnosti dedičev, četudi zelo obžalujejo, da bodo izgubili tako pomembno umetniško delo. Slika Kokoschke je sicer že od ustanovitve muzeja sredi 70. let minulega stoletja del stalne postavitve.

Sliko, nastalo leta 1910, je kölnski zbiratelj Josef Haubrich leta 1934 odkupil od nekdanjega poslovodje Flechtheimov Alexandra Vömela, nato pa je leta 1946 zapustil svoje rojstno mesto Köln. Po pisanju dpa si dediči Flechtheimov prizadevajo tudi za vrnitev drugih slik, ki so bile nekdaj del zbirke Haubrich.

Zlepa se vrnitve ni dalo doseči
Flechtheimi naj bi bili kot tisti, ki jih je režim preganjal, sliko prisiljeni prodati. Vendar pa je mesto Köln sprva vrnitev slike zavrnilo, saj naj bi bili v tistem času že v finančnih težavah in naj bi z denarjem, ki so ga dobili za sliko, poplačali del svojih dolgov.