Muzej je svoja vrata po petletni obnovi znova odprl v soboto. Foto: Reuters
Muzej je svoja vrata po petletni obnovi znova odprl v soboto. Foto: Reuters
Afriški muzej
Muzej, ki se nahaja v palači Tervuren v bližini Bruslja, je bil ustanovljen na ukaz kralja Leopolda II. z namenom hrambe predmetov, pridobljenih v Svobodni državi Kongo. Šlo je za tako rekoč zasebno kolonijo Leopolda na območju današnje države Demokratične republike Kongo, Ruande in Burundija, ki je obstajala med letoma 1885 in 1908. Foto: Reuters
Zlat kip Leopolda II., ki naj bi simboliziral "Belgijo, ki prinaša civilizacijo Afriki", je od nekdaj stal ob vhodu v muzej. Foto: Reuters
Znova odprt sporni afriški muzej v Belgiji

Afriški muzej, ki je v palači Tervuren v bližini Bruslja, se je v preteklosti soočal z očitki na račun nekritičnega prikazovanja včasih tudi brutalne kolonialne preteklosti Belgije. Svoja vrata pa je po petletni obnovi znova odprl v soboto.

Muzej je bil ustanovljen na ukaz kralja Leopolda II. z namenom hrambe predmetov, pridobljenih v Svobodni državi Kongo. Šlo je za tako rekoč zasebno Leopoldovo kolonijo na območju današnje države Demokratične republike Kongo, Ruande in Burundija, ki je obstajala med letoma 1885 in 1908.

Molčanje o posledicah brezglavega pohlepa
Leopoldovo vladavino je zaznamovalo neobvladano izkoriščanje, pri čemer je zaradi izčrpanosti od čezmernega dela, nasilja ali bolezni umrlo skoraj deset milijonov ljudi. Pravzaprav pa so mnogi Belgijci današnjega časa precej nevedni glede te temne strani zgodovine njihove domovine.

Na plaži belgijskega mesta Ostend še danes stoji spomenik iz leta 1931, posvečen Leopoldu. Kralj je obdan s hvaležnimi Kongovci, spomenik pa spremlja zapis: "Kongovci izkazujejo hvaležnost Leopoldu II., ker jih je osvobodil iz arabskega suženjstva."


Znova obujeno vprašanje restitucije

Muzej pa se je znova odprl v precej neugodnem času, saj se je nedavno znova odprla razprava o tem, ali naj evropske države predmete, pridobljene v nekdanjih kolonijah, vrnejo državam njihovega izvora. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v preteklem mesecu izrazil strinjanje s tem, da bi evropski muzeji načeloma morali vrniti afriške dragocenosti.

Vendar pa so nekateri evropski strokovnjaki izražali zaskrbljenost, da nekatere afriške države, ki pozivajo k vračanju naplenjenih predmetov, ne razpolagajo s pogoji za njihovo pravilno hrambo.

Po prenovi sodoben pogled na Afriko?
Afriški muzej v Tervurenu po prenovi, ki je znašala več kot 65 milijonov evrov, razpolaga s površino 11 tisoč kvadratnih metrov. Med drugim vključuje sobe, posvečene kolonialni zgodovini Konga, ki je bil pod belgijsko vladavino vse do leta 1960.

Direktor belgijskega Afriškega muzeja Guido Gryseels je dejal, da lahko razume pozive, naj se predmeti vrnejo na afriška tla. "Razumljivo, gre za njihovo zgodovino, gre za njihovo kulturo, gre za njihovo identiteto. Pripravljeni smo preučiti zahtevke za restitucijo, vendar je glede številnih zadev potrebne še veliko razprave," je še dejal Gryseels. Dodal je, da prenova muzeja pomeni tudi, da ta zdaj predstavlja sodoben pogled na Afriko.

Muzejska kustosinja Bambi Ceuppens je pohvalila tudi novo podobo muzeja, rekoč, da stalna zbirka ni več "razstava mrtvih predmetov v Afriki brez zgodovine in brez človeških bitij".

Znova odprt sporni afriški muzej v Belgiji