26 artefaktov, ki se zdaj vračajo v Benin, je bilo leta 1892 zaseženih kot
26 artefaktov, ki se zdaj vračajo v Benin, je bilo leta 1892 zaseženih kot "vojni plen". Zahodnoafriška država sicer zahteva vrnitev več kot pet tisoč različnih predmetov. Foto: Reuters
Skulpturi glav kraljevih prednikov (Uhunmwun Elao) izvirata iz nekdanje Kraljevine Benin, območja, ki je danes v Nigeriji. Nastali sta v 18. stoletju in ju trenutno še hrani pariški muzej Quai Branly. Foto: Reuters
Na začetku tega tedna je guverner Velikonočnega otoka z delegacijo prispel v British Museum; Čile od Britancev namreč zahteva vrnitev neprecenljive skulpture. Foto: Reuters

Macronova odločitev je padla, potem ko sta mu umetnostna zgodovinarka Benedicte Savoy in senegalski pisatelj Felwine Sarr predstavila izsledke o kolonializmu v Beninu. Ta država je sicer v preteklosti že večkrat opozorila na problem ukradenih umetnin, a doslej brez uspeha; vsega skupaj terjajo več kot pet tisoč predmetov.

Kot so sporočili iz Elizejske palače, bo Macron na začetku prihodnjega leta v Parizu organiziral srečanje afriških in evropskih partnerjev, da dorečejo načrt vračanja odtujenih umetnin. Ob tem so še opozorili, da to nikakor ne sme biti osamljen primer, temveč šele začetek večje akcije.

Skoraj vso afriško dediščino so raznesli po svetu
Francoski predsednik Macron je tako prvi voditelj kake zahodne države, ki je v tek spravil temeljit pregled naropanih zakladov iz kolonialnih časov. Lani je v govoru pred študenti iz Burkine Faso izjavil, da "afriška dediščina ne more biti shranjena samo po evropskih zasebnih zbirkah in muzejih". Trenutno je namreč po nekaterih izračunih v Evropi shranjenih kar 90 odstotkov afriške kulturne dediščine. Že v zbirki pariškega muzeja Musee du quai Branly naj bi bilo kar 70.000 artefaktov iz subsaharske Afrike, 17.000 del s tega območja pa še v 100 drugih muzejih po svetu.

Zahodnjaški muzeji se praviloma trdovratno upirajo zahtevkom po vrnitvi artefaktov v dežele nastanka in se pri tem po navadi sklicujejo na to, da te dežele nimajo zagotovljenih "primernih razmer" in zadosti sredstev, da bi skrbele za dragocenosti. V začetku tega tedna je, denimo, guverner Velikonočnega otoka z delegacijo prispel v British Museum; Čile od Britancev namreč zahteva vrnitev neprecenljivega kipa.

Zgoraj omenjeno poročilo izpostavlja predvsem potrebo po zakonodaji, ki bi olajšala postopek vračanja kosov iz muzejskih zbirk. Naštevajo tudi približno 46 tisoč objektov, ki bi prišli v poštev za vrnitev v državo izvora. "Začutili smo resnično željo po spremembah v ravnanju oblasti," je Felwine Sarr komentiral za časnik Liberation. "Sprva sem bil skeptičen, ampak zdaj sem prepričan, da ne gre samo za iskanje publicitete."

Posojati umetnine pravim lastnikom?
Prejšnji mesec je več evropskih muzejev sprejelo predlog, da bodo svoja dela posodili novemu muzeju v Benin Cityju na jugu Nigerije. Iz Kraljevine Benin so zaklade seveda vlačili tudi britanski vojaki - leta 1897 so zasegli na tisoče kovinskih umetnin, tudi slavne "bronaste vojščake iz Benina".

Številne vlade oropanih držav, denimo etiopska in grška, ostro nasprotujejo ideji izposoj, češ da ni prav, da si morajo izposojati nekaj, kar jim tako ali tako pripada.