V skladu z interventnim zakonom lahko delodajalec določi eno soboto v letu 2023 in eno v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na ta dan se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
Kdor se ne bo odločil za delovno soboto, bo v skladu z zakonom plačal solidarnostni prispevek. Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leta 2025, je že v četrtek v DZ-ju dejal predsednik vlade Robert Golob.
Z vlade so danes (petek) dodatno sporočili, da skupaj v prvem letu pričakujejo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz tega naslova, gre pa za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki. Te bodo namreč plačila solidarnostnega prispevka oproščene.
Zakon sicer solidarnostni prispevek določa v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer se bodo v osnovo za izračun všteli tudi dohodki iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost.
Medtem ko se zdaj prizadetim v poplavah pomaga vsem enako za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja, pa bo v drugi obnovitveni fazi pomoč namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je namenjen solidarnostni prispevek, je v sporočilu za javnost še zapisala vlada.
Dodala je, da bo odmera solidarnostnega prispevka izvedena administrativno čim bolj hitro in enostavno in bo v večji meri vezana na dosedanje utečene postopke. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim izračunom dohodnine, s čimer se manjšajo administrativni stroški.
Prispevek bodo plačali tudi prizadeti v poplavah
Vlada ocenjuje, da odmera solidarnostnega prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah. Ti lahko že danes prejmejo hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer od 500 in 3000 evrov, upravičeni so tudi do izredne denarne solidarne pomoči. Samska oseba lahko na primer prejme največ do 4918,62 evra, družina z dvema otrokoma do 11.466 evrov, par brez otrok pa do 7622,30 evra.
Kmalu po uničujočih poplavah je vlada razglasila 14. avgusta za dan solidarnosti, ko je več deset tisoč prostovoljcev priskočilo na pomoč ljudem, prizadetih v poplavah. V razpravah o uvedbi dela prostega dneva, namenjenega solidarnosti, pa so predstavniki gospodarstva ter opozicije predlagali uvedbo dodatnega delovnega dne, katerega zaslužek bi bil namenjen obnovi.
Ta bo dolgotrajna in zahtevna. Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, za obnovo pa bo po grobih ocenah v naslednjih petih letih potrebnih šest do sedem milijard evrov. Če želimo, da bo sanacija učinkovita, je treba počrpati vse razpoložljive vire, je prepričana vlada. Tako je že zagotovila dve milijardi evropskih sredstev, v proračunu pa namerava s prerazporeditvami pridobiti še okoli 1,1 milijarde evrov.
Kovač: Zgodba z vidika sistematičnosti ne pije vode
Ekonomist Bogomir Kovač je v Odmevih ocenil načrt vlade, s katerim ta želi zbrati sedem milijard evrov za obnovo po povodnji. Pristop je doslej dober in hiter, je dejal. Želi pa si čim prej delujoče projektne pisarne v sklopu kabineta, da bi lahko prišli do jasnih, sistematičnih ukrepov, ki bodo dolgoročno vzdržni. Namreč, v preteklosti se je pogosto zgodilo, da se je država prvo leto ali dve po poplavah ukvarjala s posledicami, potem pa je "zgodba izzvenela". Te napake ne smemo ponoviti, je poudaril.
Ocenil je sicer, da bomo potrebovali ne sedem, ampak deset milijard evrov v prihodnjih desetih letih, torej po milijardo na leto. Doslej smo v resnici zgolj zagotovili 520 milijonov evrov iz letošnje proračunske rezerve in največ takšna bo kapaciteta proračuna za ta namen tudi v prihodnjih letih, je poudaril ekonomist.
Imamo namreč slabo startno pozicijo zaradi preveč "napetega" proračuna, tako zaradi naraščajoče porabe v celotnem postcovidnem obdobju, pa tudi zaradi "škandaloznih podatkov" o gospodarski rasti, ki namesto načrtovanih dobrih pet odstotkov dosega samo 2,5 odstotka. V teh razmerah ni veliko manevrskega prostora, kar pomeni, da bo treba najti veliko bolj trdne, dolgoročno stabilne vire projekta obnove, meni Kovač.
Do načrtov vlade, ki vključujejo obdavčitev bank, dobičkov, je nastopil nekoliko kritično. "Davki ne smejo biti ad hoc zgodbe," je poudaril, ne glede na to, ali se komu zdi primerno v tem trenutku obdavčiti določeno skupino podjetij ali panog. "To je zgodba, ki z vidika sistematičnosti in sistemskosti ne pije vode," je poudaril. Stvar, ki se mu zdi kar na dlani, je razpis obveznic, ki bi jih lahko kupili državljani, s čimer bi angažirali prihranke državljanov na varčevalnih računih. In to je vir, ki je dejansko lahko zanesljiv za deset let, je sklenil ekonomist Kovač.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje