Najbolj črnoglede vremenske napovedi se niso uresničile, a močen dež je po večjem delu države kljub temu povzročil škodo na infrastrukturi. Nevihte z močnimi nalivi in vetrom so težave povzročale predvsem v slovenski Istri, na severnem Primorskem, v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem.

Na Upravi RS za zaščito in reševanje so od 18. ure v ponedeljek do 6. ure danes spremljali dogodke na 193 lokacijah, od tega največ na območju regijskih centrov za obveščanje Ljubljana (90), Kranj (40) in Koper (27). Posredovanja so bila tudi na območju regijskih centrov Slovenj Gradec (18), Celje (13), Nova Gorica (3) in Postojna (2). Za sanacijo posledic so aktivirali 90 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih, ki so skupno opravile 285 intervencij.

Koroška

V Črni na Koroškem so zaradi nevarnosti poplav in plazov preventivno evakuirali del prebivalcev Spodnjega Javorja, pred nevarnostjo so umaknili tudi družino v občini Prevalje ter prebivalce Loma pri Mežici, je poročal Radio Slovenija. Voda je spet poplavila prostore podjetja Cablex-M v Mežici, a po besedah direktorja škoda pri tem ni nastala.

Gasilci so bili aktivirani po vsej Mežiški dolini do Dravograda in Slovenj Gradca. "Sinočnje padavine so nam v večini prizanesle, bilo je samo nekaj poplavljenih kleti. Drugače pa smo jo odnesli kar poceni," je za Radio Slovenija dejala županja Črne Romana Lesjak. "Vodotoki so seveda še daleč od urejenosti, vendar je tam zdaj veliko strojev, ki čistijo in poglabljalo reko in njene pritoke. Upam, da bo delo šlo tako tekoče tudi naprej. Dokler ne bomo imeli urjenih podpornih zidov in pregrad hudournikov, tukaj ne bomo mirno spali, bojimo se vsakega dežja," pa je županja povedala v pogovoru za Televizijo Slovenija.

Po vsej Koroški se zaradi razmočenih tal sprožajo plazovi. Gasilci so sicer intervenirali po vsej Mežiški dolini, tudi v Dravogradu, kjer se je po zadnjih podatkih sprožilo 240 plazov, in v Slovenj Gradcu, kjer jih je bilo 168.

Na širšem območju regije so zaprte številne ceste, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Metka Pirc, je zaprta tudi cesta med Ravnami in Dravogradom, prav tako med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja.

Osrednja Slovenija

Neurja so v ponedeljek popoldne prizadela osrednji del Slovenije. V Ljubljani je voda zalila več kleti ter parkirno hišo v kompleksu Situla. Zalila je tudi nekatere ceste in podvoze, kar je povzročilo težave v prometu – nekateri vozniki namreč niso upoštevali zapor in so obtičali v narasli vodi. Eden od voznikov se je iz vozila, ki je obtičalo v vodi, rešil skozi okno, v treh primerih pa so vozila in ljudi v njih reševali gasilci, je poročala Televizija Slovenija. Nekaj časa je bil delno ohromljen tudi ljubljanski javni potniški promet.

Sorodna novica Dež v Ljubljani znova zalil več podvozov, rešitev bi lahko bilo odvajanje vode v ponikalnico

Ponedeljkov močen dež pa ni dodatno ogrozil območij v Ljubljani, ki so jih prizadele nedavne poplave, tako v Sneberjah voda ni prišla v noben bivalni prostor, je povedal ljubljanski župan Zoran Janković. "Računam, da bo letos urejen nasip," je ob tem dejal. Dodal je, da bodo razmislili tudi o opornem zidu pred hišami.

Po besedah namestnika poveljnika ljubljanske civilne zaščite Roberta Kusa je voda zalila klet objekta v Trbežah. "Napovedi ne kažejo, da bi današnja količina padavin dosegla meje, ki bi povzročile poplave vodotokov v Ljubljani, a razmere budno spremljamo," je dejal dopoldne.

Gasilci so posredovali več kot 60-krat. Pristojni so pozorno spremljali tudi Gradaščico, ki je bila na robu prelivanja, a so se razmere ponoči umirile. V Medvodah so v pričakovanju poplav prebivalcem razdelili protipoplavne vreče, opozarjajo pa tudi na možnosti plazov.

Gorenjska

Na plazenje tal opozarjajo tudi na Gorenjskem, kjer so meteorne vode zalile več kleti. Po besedah poveljnika regijskega centra Civilne zaščite za Gorenjsko Klemna Šmida so bile intervencije potrebne po vsej Gorenjski.

Največ jih je bilo na območjih, ki so jih ujme prizadele že na začetku avgusta. Gasilci in pripadniki Civilne zaščite, ki so ponekod znova oblikovali štabe, so posredovali predvsem v Žireh, Gorenji vasi - Poljanah, Škofji Loki, Cerkljah na Gorenjskem, Šenčurju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. "Šlo je predvsem za črpanje meteornih voda iz zalitih kleti in drugih objektov. Zaradi visokih meteornih voda je ponekod udarila tudi podtalnica," je povedal Šmid.

Večje intervencije niso bile potrebne, prav tako ne evakuacije, so se pa po besedah Šmida nekateri prebivalci Gorenje vasi - Poljan in Škofje Loke začasno preselili drugam, saj se bojijo plazov. Dež je namreč po besedah poveljnika regijskega centra nekatere plazove okrepil, "ni pa nikjer tako, da bi bilo življenje ogrožajoče".

Plaz nad Koroško Belo, v katerem je več kot milijon kubičnih metrov materiala in ki grozi celotnemu kraju, po besedah Šmida trenutno bolj ali manj miruje, nihče pa ne ve, kako bo v prihodnje. Zato so bila nameščena dodatna varovala, zanke, za opozarjanje prebivalcev. Ob OŠ Koroška Bela je bila nameščena dodatna premična sirena. "Če bi se sprožila, so ljudje seznanjeni, kam in kako se umakniti," je povedal Šmid.

Primorska

Ponedeljkovo neurje, ki se je v slovenski Istri razbesnelo v popoldanskem času, je v obalni regiji povzročilo večjo materialno škodo. Poplavljenih je bilo 88 objektov, močan veter je odkril streho na 36 objektih, sprožilo se je 34 manjših plazov, podrlo pa se je 33 dreves. Trenutno je stanje v Istri mirno, poroča obalna civilna zaščita.

Regijski center za obveščanje Koper je v ponedeljek sprejel več kot 600 klicev na pomoč. V intervencijah je sodelovalo 183 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz obalne, postojnske in ilirskobistriške regije ter delavci komunalnih in cestnih podjetjih ter pripadniki civilne zaščite. Skupno so posredovali v več kot 200 izrednih dogodkih, so sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite za obalno regijo.

Trenutno stanje v obalni regiji je mirno, objekti, ki jim je močan veter odkril streho, so bili zaščiteni pred vremenskimi vplivi, iz poplavljenih objektov je bila izčrpana voda, odstranjujejo se posamezna podrta drevesa in manjši zdrsi zemljine.

V vasi Padna v občini Piran je močen veter odkril 14 objektov. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Tjaša Škamperle, so gasilci in domačini začasno prekrili vse, nihče pa ni bil izseljen.

Na osnovni šoli Šmarje so lahko začeli zasilno sanacijo šele takrat, ko se je silovit veter s padavinami včeraj popoldne umiril. Streho so gasilci nato kmalu začasno prekrili. Po besedah ravnatelja Simona Dražiča je stanje obvladljivo, tako da bodo 1. septembra začeli pouk.

Pod vodo je bilo mestno jedro v Izoli. Pri hotelu Delfin v Izoli pa se je nafta vnovič izlila v meteorne vode. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Erter Pust, je vodstvo hotela o tem že obvestilo tako predstavnike Arsa kot Geološkega zavoda Slovenije. Trenutno poteka sanacija tako meteornega jaška kot sondacija 16 vrtin, iz katerih bi še lahko prišlo do oljnega izlitja.

Voda pa je zalila ali skoraj vdrla v poslovne prostore tudi na Prešernovem trgu v Kopru, zato je bilo povpraševanje po protipoplavnih vrečah veliko. Tudi v Semedeli, Olmu in Šalari se je voda nevarno bližala vhodom v stanovanja. Močen veter je poškodoval pokrito tribuno na stadionu Bonifika. V koprskem pristanišču je gasilca, ki je pomagal pri odpravljanju posledic, zadela strela. Po oživljanju so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico.

Na Ajdovskem je zgodaj popoldne padala toča v velikosti jajca, veter pa je odkril nekaj streh. Vode so ostale v svojih strugah, prebivalci pa se bojijo dodatnega dežja, predvsem v porečju reke Vipave. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so posredovali več kot 50-krat, največkrat zaradi preluknjanih streh in razbitih strešnih oken. Do jutra so vse objekte zaščitili. Debelo zrnje toče je sicer v Ajdovščini poškodovalo peško, ki je dobila hud udarec v glavo. Oskrbeli so jo v ajdovskem zdravstvenem domu.

Nekaj težav so imeli tudi na Krasu. V vasi Povir pri Sežani se je včeraj razbesnela kratkotrajna nevihta z močnim vrtinčenjem vetra, ki je odkril 22 streh, po zraku so letele mize in stoli, so dogajanje opisovali domačini. Gasilci so odkrite hiše zaščitili že sinoči, danes pa so nadaljevali odstranjevanje podrtih dreves in sanacijo gospodarskih poslopij.

V Savinjski dolini dežja ni bilo veliko

V Zgornji in Spodnji Savinjski dolini pa ponedeljkovo neurje ni povzročilo skoraj nobene dodatne škode. Na tem območju ni bilo veliko dežja, malo je grmelo, vodotoki pa niso preveč porasli. Ponekod so imeli šest oz. sedem gasilskih intervencij, predvsem zaradi zalitih kletnih prostorov in naraslih meteornih vod, a so gasilci to zelo hitro sanirali.

Kot je povedal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, se trenutno ukvarjajo s pridobitvijo težke mehanizacije pri lokalnih podjetjih. Danes tako pričakujejo večje število bagrov in tovornjakov za čiščenje struge Savinje, nadaljujejo tudi dela za vzpostavitev normalnih cestnih povezav. Od regijskega štaba civilne zaščite so zahtevali, da bi ekipi iz Republike Srbske in Slovaške, ki pomagata na terenu, ostali še nekaj časa, saj sta to zelo dobro izurjeni ekipi.

Župan Luč Klavdij Strmčnik je dejal, da nadaljujejo gradnjo podpornega zidu na cesti proti Ljubnemu ob Savinji. Cesta proti tej občini je zasilno prevozna, skrbijo jih skale nad cesto, kjer se je sprožil plaz, zato je treba to območje čim prej očistiti.

Strmčnik je izrazil upanje, da bodo omenjeno cesto v petek odprli za šolske prevoze. Dodal je, da je še vedno motena oskrba trgovin z živilskimi izdelki zaradi neprevoznosti cest.

Za braslovškega župana Tomaža Žoharja pa so prednostna naloga intervencijska dela v rečnih strugah, ki so ponekod precej poškodovane.