Kaj je lepota, se je pred skoraj 2500 leti spraševal že Sokrat, a odgovora ni dobil in lepota je še danes skrivnost. Kaj je lepo? Kdo je lep?

Pojmovanje lepote se v času in prostoru spreminja; kar je bilo lepo včeraj, ni nujno lepo danes, in kar je lepo danes, morda ne bo jutri. Poleg umetnosti pogled na lepoto narekujejo moda, mediji, popkultura, oglaševalska industrija in seveda družbena omrežja. Toda ali morda vendarle obstaja lepota, ki je neminljiva, ki je večna? V oddaji Ah, ta leta! je o lepoti in staranju spregovorila Bernarda Marovt, manekenka in fotomodel, ki je bila razglašena za najlepšo Slovenko 20. stoletja. Kar težko je verjeti, da kot mlado dekle ni bila zadovoljna sama s sabo in se v svoji koži ni dobro počutila. Zato pa se je začela zavestno ukvarjati z osebno rastjo, se učiti in se tako razvijati. Kot pravi, se o lepoti ne razpravlja, temveč se lepota ustvarja. "Staranje je edini zakon, ki velja za vse nas. Telo in obraz se spreminjata, tudi lepota se spreminja, a ne mine, dokler se človek počuti lepega, dokler ima človek v sebi energijo in je zadovoljen sam s sabo," je prepričana Bernarda Marovt.

Lepoto nosimo v sebi, le na dan jo je treba privleči, pri tem pa marsikdo potrebuje pomoč. Popolnost ne obstaja, poudarja sogovornica. Pri človeku, ki zaupa vase, ki izžareva energijo, morebitnih gub ne bomo niti opazili. Na drugi strani pa lepa ženska, ki se ne sprejme in želi takoj popraviti vsako nepravilnost, zapolniti vsako novo gubico, ne bo nikoli zares srečna in zadovoljna. Bernarda Marovt je vsekakor dober dokaz za to, saj je tudi v zrelih letih še vedno zelo iskan in zaželen fotomodel, delala pa bo tako dolgo, kolikor časa jo bo to delo zabavalo.

Za zahteve po popolnosti se ne zmeni niti mlada fotografinja Urša Premik, ki v ospredje svojega dela vedno postavlja človeka. Njen najljubši model pa je verjetno njena babica Hilda, ki šteje že 88 let. Podobe babice Hilde, kot jo vidi Urša, so bile večkrat razstavljene, objavila jih je celo italijanska modna revija Vogue. Seveda je mladost lepa, a redkokdo je tako iskren, kot so starejši, pravi Urša: "Vse te gube so nekaj, kar zaznamuje človeka, so zgodba, ki jo človek nosi, in ta nepopolnost zame dela popolnost. Zelo so mi všeč starejši ljudje. Noro lepo mi je tudi gledati golo žensko telo, če je malo starejše; z vsem, kar prinese zraven, je to lahko neverjetno lepo – toda to si moramo dovoliti."

Podobno razmišlja tudi njen stanovski kolega, znani slovenski fotograf Aleš Bravničar, ki pravi, da je starost popolnoma naraven pojav, tako kot golota, a se ljudje ene in druge tako bojijo: "Zato pa potem vidimo na Instagramu in podobnih omrežjih filtre, zaradi katerih so vsi enaki. Takšni so tudi plastični popravki pri ljudeh. Nekateri si dajo popraviti malenkosti, da so srečni, kar je razumljivo, drugi pa sebe spreminjajo v tisočere drugih, da bodo identični klasični podobi lepote, v resnici pa je ideal lepote prav to, da si ti nekaj individualnega."