Foto: BoBo
Foto: BoBo

Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, ob koncih tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”

Srečko Šestan je poveljnik civilne zaščite. Foto: SOJ RTV SLO/BoBo
Srečko Šestan je poveljnik civilne zaščite. Foto: SOJ RTV SLO/BoBo

Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji.

Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.

Srečko Šestan

Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”

Šestanu je priznanje izročil novinar Vala 202 Aleš Smrekar, ki je z njim opravil prvi pogovor. Foto: BoBo
Šestanu je priznanje izročil novinar Vala 202 Aleš Smrekar, ki je z njim opravil prvi pogovor. Foto: BoBo

Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”

Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji. “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časopis Dnevnik.

V spodnjem posnetku lahko poslušate pogovor Aleša Smrekarja s Srečkom Šestanom po razglasitvi Imena leta.

Ime leta 2020: Srečko Šestan

Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletni projekt Ime tedna in Ime meseca, je letos potekala nekoliko netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga je vodil Rok Kužel, je bil posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za Ime leta. Pripravili so tudi koncert v živo Vlada Kreslina, ki ste ga lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si.

Koncert Vlada Kreslina
Botrstvo

Projekt Ime leta je povezan z Botrstvom, poslušalke in poslušalci ob tedenskem glasovanju za kandidate s SMS-sporočili prispevajo 1€ v dobrodelne namene.

V botrski sklad smo tudi letos prispevali veliko denarja z odmevno dobrodelno dražbo rumene majice Tadeja Pogačarja.

Poslušalci Vala 202 so vse leto izbirali izjemne posameznike, ki so s svojimi znanstvenimi in športnimi dosežki ter humanitarnostjo celo leto navdihovali z inovativnostjo.

Kandidati za ime leta

Ime januarja je bila Nevenka Mlinar, splošna zdravnica v Desklah. Bila je prva podpisnica poziva zdravnikov in zobozdravnikov goriške regije k odgovornejšemu pristopu odločevalcev do problematike okolja.

Ime februarja je bil Anton Sazonov – Tonač, alpinist in gorski reševalec, ki je v letu 2020 prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. V zgodovino se je vpisal s prvim zimskim vzponom v Čopovem stebru in kot član prvih alpinističnih odprav v Himalajo.

Ime marca je bil Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je ob prvem valu epidemije koronavirusne bolezni uspešno vodil obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino.

Ime aprila je bil Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve in žvižgač, ki je v Tarči na TV Slovenija javno izpostavil, opozoril na odgovornosti za porabo javnega denarja in opisal konkretne pritiske pri izbiri dobaviteljev zaščitne opreme.

Ime maja je bila Polona Tanšek Aškerc, diplomirana medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in v vseh ustanovah, ki so v času prvega vala epidemije zagotavljali nemoteno oskrbo.

Ime junija je bil Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, ki je v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve v povprečju vsak dan aktivirala in koordinirala delo več kot 3000 pripadnikov, ti pa so skupno opravili več kot 200.000 delovnih dni.

Ime julija je bil Žarko Trušnovec, nekdanji predsednik Gorske reševalne službe Tolmin, ki je skupaj s sodelavci uresničil željo nekdanjemu partizanu, 90-letnemu Albinu Piberniku – Binetu, da še enkrat obišče partizansko bolnišnico Franja.

Ime avgusta je bil Tomaž Štupnik, predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo UKC-ja Ljubljana, kjer so z ekipo presadili pljuča 14-letni deklici s cistično fibrozo. Deveturni poseg velja za prvo presaditev pljuč pri otroku v UKC-ju Ljubljana.

Ime septembra je bil Primož Roglič, kolesar, ki je na deveti etapi letošnje Dirke po Franciji poskrbel za nov mejnik, postal je namreč prvi Slovenec, ki je na sloviti Dirki po Franciji oblekel rumeno majico.

Ime oktobra je bil Goran Dragić, košarkar, ki nas je z izjemnimi predstavami navduševal v dresu moštva Miami Heat in se v svoji 12. sezoni v Ligi NBA prvič uvrstil v finale tega tekmovanja.

Ime novembra je bila Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju izobraževanja in usposabljanja ter ji podelili nagrado vet excellence award.

Ime decembra je bil Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadejo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.