Preiskovalna komisija DZ-ja ugotavlja politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Nataša Pirc Musar je v uvodu dejala, da je kot predsednica prejela veliko ogorčenih pisem o izvedbi kanala C0. Ob robu vodne konference v organizaciji Združenih narodov, ki je potekala marca 2023 v New Yorku, je nato vse vpletene pozvala, naj sedejo za skupno mizo in se pogovorijo, kje so morebitne napake in nezakonitosti, in naj vsaka stran predstavi pomisleke o tem "velikem, in ne poceni projektu v Ljubljani". "Takrat sem investitorja pozvala, da začasno ustavi gradnjo, ker se mi je zdelo prav, da se o odprtih zadevah pogovorijo in da se v vmesnem času gradnja ne nadaljuje."

Pirc Musar je nato pozvala ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, da skupaj s pristojnimi institucijami prouči, ali je zakonodaja, ki pokriva tovrstne gradnje, "res toliko pomanjkljiva, da bi bilo treba te pomanjkljivosti seveda odpraviti oziroma zakonodajo popraviti v to smer, da bi bili tovrstni projekti bolj pregledni, predvsem pa, da zakonodaja ne bi dopuščala res nobenih dvomov, kdaj je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in kdaj je treba opraviti presojo vplivov na okolje". "To se mi je zdelo takrat res pomembno, tudi za umiritev strasti," je poudarila.

Po njenih navedbah je sledil dopis ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je zanikal, da bi bilo z gradnjo kanala C0 kar koli narobe, in priložil kar nekaj dokumentacije, iz katere naj bi izhajalo, da so bili vsi postopki v povezavi z gradnjo kanala C0 pravilni in zakoniti. MOL je predsednici republike poslal še nekaj dodatne dokumentacije, ki so jo v njenem uradu pregledali, na podlagi razpoložljive dokumentacije je ljubljanskemu županu Pirc Musar podala svoje videnje glede projekta C0. Ob tem je poudarila, da je šlo za stališče, ki je temeljilo na dostopni dokumentaciji.

Jankovića je opozorila, da je bil postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj razdrobljen kar na šest faz: "Posamezne faze oziroma posegi v prostor so bili definirani kot zahtevni, zato se mi je zdelo res nenavadno, predvsem glede na to, da gre za napajalno zaledje vodonosnika, torej za vodovarstveno območje, da presoja vplivov na okolje ni bila potrebna."

Župana Ljubljane je opozorila tudi na številna odklonilna mnenja hidrogeološke stroke. "Oglasili so se tudi na nacionalnem inštitutu za javno zdravje, negativno mnenje so podali tudi na slovenskem društvu za zaščito voda, jasno odklonilno mnenje so spisali tudi zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, zato se mi je zdelo smiselno, glede na pravnomočni sklep Arsa zaradi vgraditve kinete, ki je zahteval oceno vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja, da se presoja vplivov na okolje vendarle opravi. Zakaj? Zato, da odpravi vse dvome, da bi gradnja kanala lahko posegala v mednarodno pravico do zdravega in čistega okolja in na pravico do pitne vode, ki je zapisana v slovenski ustavi," je pojasnila predsednica.

"Župan se je potem na moj dopis odzval, zanikal je v njem navedeno, polemiziral je moje argumente, gradnja se je takrat nadaljevala, kolikor sem seznanjena iz medijev, presoja vplivov na okolje ni bila nikoli izvedena, iz medijev pa sem tudi izvedela, da je pred kratkim ministrstvo spet odločilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna," je dodala in poudarila, da več o zadevi ne ve.

Predsednica je tudi izrazila željo, da bi se odločitve glede tovrstnih projektov sprejemale transparentno. Nenavadno se ji zdi, da se pod različnimi vladami sprejemajo različne odločitve. "Te bi morale biti izrazito strokovne, in ne politične," je poudarila.

Člana preiskovalne komisije Aleksander Reberšek (NSi) pa je med drugim zanimalo tudi stališče Nataše Pirc Musar kot vrhovne poveljnice Slovenske vojske. "V prejšnji državi je vojska vodovarstveno območje branila kot kritično infrastrukturo," je dejal in vprašal: "Ali boste kot vrhovna poveljnica Slovenske vojske izvedli učinkovite ukrepe za preprečitev ogrožanja delovanja kritične infrastrukture?"

"Vas moram razočarati. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije nimam prav nobenih pooblastil, ne po slovenski ustavi ne po zakonu o obrambi, in prav je, da to ljudje vedo," je odvrnila Pirc Musar.

Investitorji se presojam vplivov na okolje izogibajo, ker je to časovna zavora za projekte

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po besedah biologa Andreja Uršiča še vedno meni, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Tudi hidrologi menijo, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje, je dodal profesor Mihael Brenčič.

Tak kanal, kot je C0, po besedah Uršiča z NIJZ-ja spada zunaj vseh vodovarstvenih pasov. Kot je povedal v zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe?

Ob tem je poudaril, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano oziroma kateri koli kraj zagotoviti v 24 urah. "Tu govorimo o oskrbi več kot 100.000 ljudi, če odmislimo industrijo in druge porabnike," je poudaril.

Uršič je sicer poudaril, da NIJZ ni bil vključen v zadevo, so pa pripravili mnenje za potrebe ministrstva za zdravje. Pojasnil je tudi, da sam ni strokovnjak za področje pitnih vod, v okviru NIJZ-ja vodi delovno skupino, ki pripravlja mnenja za potrebe ministrstva za zdravje.

Ocenil je, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. "Preseneča me to, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj," je dejal.

Menil je tudi, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo predvsem, ker te predstavljajo časovno zavoro za projekte.

Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), ali so bili na NIJZ-ju pri pripravi strokovnih mnenj kdaj deležni političnih pritiskov, je Uršič odgovoril, da po njegovem vedenju ne, je pa poudaril, da ta mnenja niso zavezujoča.

Nasprotovanja hidrološke stroke

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič je v pričanju poudaril, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani.

"Naše mnenje ali pa moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje," je poudaril Brenčič, sicer geolog, specialist za področje hidrogeologije. Kako in na kakšen način so bile trase presojane, Brenčič ne ve, saj številni dokumenti niso javno dostopni.

Kot je še opozoril, noben kanal ni 100-odstotno vodotesen. "Take kanalizacije na svetu pač ni. Tudi če pogledate standarde za presojo vodotesnosti oziroma tesnosti kanalov, boste videli, da vsi standardi predpisujejo neko kritično, preprosto rečeno puščanje," je pojasnil in dodal, da skuša stroka zadevo definirati na način ocene verjetnosti.

Zaslišanja tudi v petek

V petek bodo sledila zaslišanja nekdanjega resornega ministra Jureta Lebna, Simona Zajca in Uroša Brežana ter nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Aleša Prijona.

Sorodna novica Predsednica: Treba je odpraviti dvome, da bi kanal C0 lahko trajno ogrožal pravico do pitne vode

V prihodnje namerava komisija zaslišati tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta je na začetku meseca, potem ko je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sklenilo, da presoja vplivov na okolje za kineto, ki jo je ljubljanska občina vgradila v povezovalni kanal, ni potrebna, izrazil pričakovanje, da se predsednica Pirc Musar javno opraviči zaradi poziva k začasni prekinitvi del in ocene, da je presoja vplivov na okolje glede kinete potrebna.

Spraševal se je tudi, kako se bo na jasno odločitev ministrstva odzval DZ oz. preiskovalna komisija. A kot je poudarila predsednica komisije Anja Bah Žibert (SDS), njihovo delo ni vezano na etapne odločitve. "Mi ugotavljamo politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij v povezavi s celotnim projektom kanala C0," je bila jasna.

Gradnja zadnjih kilometrov kanala C0, ki bi povezal Vodice in Medvode s čistilno napravo v Zalogu, sicer že dalj časa razburja tako del politike in okoljevarstvenike kot tamkajšnje prebivalstvo, saj povezava poteka čez vodovarstveno območje. Na gradbišču na Ježici se je v preteklosti zgodilo tudi več fizičnih obračunov med lastniki zemljišč in varnostno službo, ki jo je najela Mestna občina Ljubljana, posredovati pa je morala tudi policija.