Foto: BoBo
Foto: BoBo

V stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja izdana po 1. juliju letos, tako ne bosta več mogoča projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin. Prav tako bosta omejeni podeljevanje novih koncesij in podaljševanje obstoječih.

Trenutno drži, da je plinski kotel poceni, in razmeroma poceni je tudi sam energent, a to ne bo vselej tako, pravi direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc: "Ampak da zaščitimo te odjemalce pred napačno odločitvijo, ker vemo, da bo plin vedno dražji in da ga tudi ne bo dovolj, zato ta prepoved na nove peči."

Kar zadeva postopno nepodaljševanje koncesij distributerjem, se številne iztečejo šele po letu 2040, pravi državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen. Kaj pa tiste, ki se bližajo koncu?

"Mariboru se izteče recimo leta 2027. Zakon brez resnejših ovir omogoča njihovo večkratno podaljšanje, je pa res, da je to podaljšanje omejeno samo na pet- ali sedemletno obdobje," pravi Seršen.

Distributerji plina opozarjajo, da elektrika kot alternativa ne bo dovolj. Direktor njihovega gospodarskega interesnega združenja Urban Odar: "Zato bi bilo zelo težko oziroma skoraj nemogoče, da bi nadomestili porabo plina s porabo električne energije, ker bi težko zagotovili potrebno dodatno električno energijo v zimskem obdobju. Pri tem se postavlja vprašanje, iz katerih virov bo ta električna energija. Skoraj verjetno ne bo iz obnovljivih virov energije. Že danes pa je znano, da je električno omrežje v zimskem obdobju preobremenjeno."

Šolinc odgovarja, da električna energija bo: "Elektrika bo prišla iz obnovljivih virov, ne samo iz sonca, tudi iz hidroelektrarn, tudi iz biomase v daljinskem ogrevanju in tudi iz vetrnih elektrarn, če ne, jo bomo uvozili, in seveda tudi iz nove jedrske elektrarne."

Sicer pa zunaj strnjenih naselij in v zlasti v sistemih daljinskega ogrevanja država še naprej spodbuja tudi uporabo lesne biomase.