Foto: BoBo
Foto: BoBo

Skupna ocena neposredne škode zaradi avgustovske ujme ter njenih posledic za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje po oceni vlade znaša približno 9,9 milijarde evrov. Ujma je prizadela 183 občin. Obseg prizadetega območja je ocenjen na 17.203 kvadratne kilometre, od tega je 8389 kvadratnih kilometrov območja ocenjenega kot močno prizadetega.

Kot je še enkrat poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ta ocena vključuje vse vidike naravne nesreče; od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine do odlaganja in ravnanja z odpadki.

Ocena je tudi ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Priprava je v zaključni fazi, vlogo pa bodo po ministrovih besedah oddali pred rokom, ki je sicer določen za 27. oktober.

Ker je bilo treba škodo oziroma njene posledice oceniti zelo hitro, so se odločili za uporabo mednarodne metodologije PDNA (Post Disaster Needs Assessment), ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode. "Ta omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic in pripravo načrtov za obnovo ter omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov," je povedal Jevšek in dodal, da je znesek 9,9 milijarde evrov pričakovano in razumljivo precej višji od škode, ki so jo prijavile občine. Upoštevati je namreč treba celotne stroške, ki nastanejo s sanacijo oziroma obnovo.

Kot primer je navedel plaz, ki odnese 15 hektarjev gozda, poruši tri stavbe in uniči cesto. Neposredna škoda v materialni vrednosti je tista, ki je nastala ob katastrofi. Vendar pa je treba nato na plazišču narediti monitoring, pripraviti načrt rekonstrukcije zemljine, jo stabilizirati, nanesti novo, posaditi drevesa. To je dejanska materialna škoda. A upoštevati je treba tudi posledice. Treba je namreč zgraditi tri nove hiše – po možnosti na drugem, varnejšem območju – ter po cenah, ki veljajo danes, in ne po cenah, ki so veljale v času prvotne gradnje, je ponazoril.

Slovenija namerava sredstva za protipoplavne ukrepe pridobiti tudi s spremembo programa kohezijske politike v večletnem finančnem okviru 2021–2027. Postopki po navedbah ministrstva potekajo in bodo predvidoma končani do konca leta. Je pa Sloveniji v ta namen že uspelo preusmeriti približno 70 milijonov evrov iz programa za obdobje 2014–2020, za katerega se rok za črpanje sredstev izteče konec letošnjega leta.

Evropska komisija bo pomagala Sloveniji

Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira je ob odprtju evropskega tedna regij in mest v Bruslju poudarila, da je komisija zelo pripravljena pomagati Sloveniji pri preusmerjanju sredstev. S slovenskimi oblastmi si prizadevajo, da bi sredstva iz mehanizma za okrevanje in kohezijska sredstva porabili bolj strateško ter zagotovili, da se naravne nesreče, kot so poplave ali požari, ne bodo ponavljale.

"Vsakršne spremembe, ki so potrebne za to, da bo Slovenija v prihodnje bolj odporna in bo omogočen večji nadzor nad tovrstnimi ekstremnimi pojavi, so dobrodošle. Moramo še preučiti podrobnosti, a smo zelo odprti," je povedala.