Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem meni, da so v Sloveniji premiki na bolje počasni. Ker premiki niso dovolj hitri, so starejšim kršene različne pravice, je poudaril. Starejši so po njegovem mnenju še vedno premalo vključeni v iskanje rešitev, ki naj bi jih zadevale. Pri starejših s potrebo po pomoči drugega pričakuje od odgovornih ukrepe, ki bodo sledili načelu deinstitucionalizacije. Ob nasilju, tudi nasilju nad starejšimi, pa je treba ukrepati, je pozval.

Prav tako so na problematiko nasilja nad starejšimi opozorili v Sindikatu upokojencev Slovenije. Vladi predlagajo, da uredi pravno pomoč in posebne svetovalne in podporne storitve, da bodo starejši lahko varovali svoje pravice. Poleg tega je treba preučiti kazensko zakonodajo in zaostriti sankcije za povzročitelje nasilja, pa naj gre za družinske člane ali zaposlene v instituciji, so izpostavili.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu starejših navedla, da je "izjemno pomembno, da spodbujamo medgeneracijsko strpnost, sodelovanje in spoštovanje, saj vse generacije delujejo in sobivajo na podlagi solidarnosti in načel socialne države".

"Pozdravljam začetek sistemskega urejanja področja dolgotrajne oskrbe, vendar nas čaka še veliko dela, da bomo omogočili storitve dolgotrajne oskrbe vsem, ki jih potrebujejo," je navedla. Letošnje geslo Združenih narodov, ki izpostavlja krepitev varstva človekovih pravic sedanjih in prihodnjih generacij starejših, nas po njenih navedbah spominja na našo odgovornost do starejših državljank in državljanov.

"Zato je naša dolžnost, da krepimo ozaveščanje o človekovih pravicah in dejavno sodelujemo pri preprečevanju njihovih kršitev. Naraščanje starizma ali staromrzništva po svetu zahteva nenehno ozaveščanje o kršitvah pravic starejših, še posebej o pojavu nasilja tako v različnih ustanovah kot žal tudi za domačimi zidovi," je opozorila in zatrdila, da si prizadeva za dostojno življenje vseh prebivalk in prebivalcev, zato zagovarja vključitev tematike človekovih pravic in preprečevanja vseh oblik nasilja v učne programe in izobraževanje ljudi od vrtca naprej. "Podpiram tudi prostovoljce in nevladne organizacije, ki se posvečajo preprečevanju nasilja nad vsemi generacijami, in si želim več povezovanja vladnih resorjev z organizacijami, ki nudijo podporo starejšim osebam," je zapisala.

"Naj bo starost tako lepa, kot je lepa jesen, ki prinaša plodove našega dela. Spomnimo se, da imamo vsi starše in da bomo nekoč tudi sami postali starejši. Zato si prizadevajmo, da bo življenje dostojno za vse, ne glede na starost," je pozvala predsednica republike. Ob tem se je še zahvalila vsem "za predanost in solidarnost do starejših prebivalk in prebivalcev ter za prispevke k boljši prihodnosti vseh generacij".

V društvu Srebrna nit so ob mednarodnem dnevu starejših izpostavili, da je glede položaja in obravnave starejših v družbi veliko prostora za izboljšave. Zagotoviti in izboljšati je treba zdravstvene storitve za starejše, urediti njihov ekonomski položaj ter ustvariti varno okolje z ničelno toleranco do nasilja nad starejšimi, so navedli v društvu.

V društvu sicer ugotavljajo, da je bilo v zadnjem letu nekaj pomembnih sprememb, ki obetajo boljše čase. Med pozitivne spremembe štejejo sprejetje novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Vendar pa v društvu niso prepričani, da je opredelitev vstopnih točk za urejanje potreb po dolgotrajni oskrbi v centrih za socialno delo dobra rešitev, prav tako dvomijo, da bo mogoče najti dovolj kadrov, še posebej ne primerno strokovno usposobljenih. Svoj dvom so izrazili tudi glede urejenosti financiranja, pri čemer upajo, da "bo zmagala solidarnost vseh generacij".

Omenjajo tudi vzpostavitev ministrstva za solidarno prihodnost, katerega neposredna odgovornost je urejanje problemov starejše populacije. Vendar pa, kot so zapisali, je njihovo stališče še vedno, da bi potrebovali ministrstvo za starejše kot samostojno institucijo. Opozarjajo namreč, da je ukvarjanje s starejšimi zdaj razpršeno med več ministrstev.

V društvu Srebrna nit pogrešajo tudi konvencijo o pravicah starejših, kot je bila sprejeta za otroke ali invalide. Prizadevali si bodo tudi, da bi bil čim prej ustanovljen institut zagovornika starejših, so napovedali.

Družbo je treba preobraziti v dolgoživo

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v poslanici navedel citat britanskega glasbenika Davida Bowieja, da je staranje "izjemen proces, s katerim postaneš človek, kakršen bi vedno moral biti". Po ministrovih navedbah enako velja za skupnost, saj jo dolgoživost zgradi v to, kar bi vedno morala biti.

"Začne se, seveda, pri imenovanju. Večkrat slišimo svarila o starajoči družbi in težavah, ki jih skrb za starejše prinaša, ko 'niso več produktiven del ustvarjanja dobička'. Takšno razumevanje družbe in staranja ostro zavračam, saj globoko verjamem v uspeh družbe dolgoživosti," je zapisal minister.

Za staranje družbe bodo po njegovih navedbah poskrbeli naravni cikli in kolesje časa, naša naloga pa ostaja, da družbo "preobrazimo v dolgoživo, torej prostor varne in zdrave starosti z dostopom do robustnega in zanesljivega sistema zdravstvenih in socialno varstvenih storitev ter družbo povezovanja in medgeneracijskega dialoga".

Gre sicer, kot je navedel, za vizionarski pogled, "a dolg marš seštevajo kratki koraki". "Zato smo v teh dneh, ob sprejemanju novih proračunskih okvirov na področjih, ki zadevajo politike starejših, na vrh prioritet postavili prav vas, spoštovane starejše prebivalke in prebivalci. Čas družbene preizkušnje, ki ob pohlepnih kapitalskih premikih na svetovnih finančnih trgih, vojni v soseščini, nezaceljenih epidemičnih ranah in nedavni ujmi diha za vrat vsem nam, smo izkoristili za zaščito pravic starejših. Te ostajajo nedotaknjene. Še več, z novim letom se bomo lahko pohvalili s prijazno uskladitvijo pokojnin, največjo v zadnjih 15 letih," je navedel Maljevac, ki je vesel, da z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi v prihajajočem letu odpirajo "novo poglavje socialnega varstva za starejše, v katerem bo nabor storitev širši in bolj dostopen". "Več socialne varnosti za starejše pomeni več dolgoživosti v starajoči družbi," je prepričan.

Spomnil je tudi, da letošnji mednarodni dan v svojem sporočilu v ospredje postavlja vprašanja uživanja pravic starejših in obravnavanja kršitev ter iskanje odgovorov na vprašanje, kako med generacijami krepiti solidarnost, enakost in vzajemnost s pomočjo vzdržnih rešitev. "V razmisleku torej iščemo možnosti za živo in krepko medgeneracijsko sodelovanje na področju starejših," je pojasnil in opozorila tudi na področja nasilja.

"Pred tedni so nas neljubi dogodki prisilili v globlji razmislek in odločno ukrepanje na področju zaščite starejših pred nasiljem v institucijah in zunaj njih. Zato prav v teh dneh, skupaj z vsemi pomembnimi deležniki iz civilne družbe in stroke, pripravljamo nabor ukrepov, ki bodo težili k splošnemu prepoznavanju, zajezitvi in preprečevanju novega nasilja. Naše delo ni končano, priložnost pa naj vseeno izkoristim za izrek zahvale vsem, ki ste se v preteklih tednih obrnili na nas s pobudami, vprašanji in idejami, kako pristopiti k reševanju te črne družbene pike," je zapisal in opomnil, da je staranje lastno vsem. "Čudovit proces zorenja, osvajanja modrosti in ustvarjanja idej. Želim vam poln koš vsega. Ob prazniku pa podajam tudi jasno osebno zavezo: kot vedno doslej bom stal na vaši strani, z odprtimi vrati in v skladu s svojimi močmi prispeval k varni in zdravi starosti vseh," je še sporočil.

Več kot petina Slovencev starejših od 65 let

Generalna skupščina ZN-a je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990, da bi poudarila pomen starejših in njihov prispevek v družbi. V svetu je bilo leta 2021 761 milijonov ljudi starih najmanj 65 let. V Sloveniji je bilo medtem 1. januarja letos toliko starih več kot 453.700 prebivalcev. Predstavljali so petino celotnega prebivalstva.

Njihov delež v celotnem prebivalstvu narašča. Med letoma 1991 in 2023 je zrasel za 10,6 odstotne točke, na 21,4 odstotka. Dviguje se tudi povprečna starost prebivalstva. Ta je na začetku leta 1991 znašala 35,9 leta, na začetku letošnjega leta pa 44 let ali več kot osem let več. Po občinah so bili v povprečju najmlajši prebivalci Komende, in sicer 39,3 leta, najstarejši pa prebivalci Osilnice, in sicer 52,1 leta.

Zvišuje se tudi koeficient starostne odvisnosti starejših, ki kaže, koliko starih 65 let ali več je odvisnih od 100 delovno sposobnih. Vrednost tega kazalnika je bila na začetku letošnjega leta 33,7 ali za 14,1 odstotne točke več kot konec leta 1999. Najnižja je bila v občini Benedikt, kjer je znašala 20,4, najvišja pa v občini Osilnica, in sicer 64.

V EU-ju je bil delež starejših od 65 let v celotnem prebivalstvu lani največji v Italiji in je znašal 23,8 odstotka, najmanjši pa v Luksemburgu, kjer je znašal 14,8 odstotka. Povprečje EU-27 je bilo 21,1 odstotka, kar je toliko, kot je znašal v Sloveniji.

Med delovno aktivnimi lani 1,4 odstotka upokojencev

Raven izobrazbe je med starejšimi nižja od povprečja. Osnovnošolsko izobrazbo ali manj je imelo lani 21,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Med starimi najmanj 65 let pa je bilo takih 36,5 odstotka. Delež oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa je v celotni populaciji znašal 25,5 odstotka in med starejšimi 14,9 odstotka.

Vendar pa se raven izobrazbe tako v celotni populaciji kot med starejšimi zvišuje. Delež terciarno izobraženih se je med letoma 2012 in 2022 povečal za 6,7 odstotne točke, na več kot četrtino. Med starimi najmanj 65 let se je povečal za 4,2 odstotne točke, na skoraj 15 odstotkov.

Med starejšimi se je delež tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo zmanjšal za 11,2 odstotne točke, na dobro tretjino, med celotno populacijo pa za 7,2 odstotne točke, na dobro petino.
Med delovno aktivnimi je bilo lani 628.082 upokojencev ali 1,4 odstotka. Prevladovali so starostno upokojeni, ki jih je bilo dobrih 470.500. Povprečna starostna pokojnina je znašala 782 evrov, povprečna mesečna neto plača pa 1319 evrov.

Delovno aktivnih je bilo lani skoraj 13.000 ljudi, starih najmanj 65 let. Predstavljali so 1,4 odstotka vseh delovno aktivnih. Največ oz. 30,3 odstotka starejših moških je delalo v dejavnosti, ki vključuje kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo. Z 12,3 odstotka so sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Med starejšimi ženskami jih je prav tako največ oz. skoraj četrtina delalo v dejavnosti, ki obsega kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo. Na drugo mesto sta se s 17,9 odstotka uvrstili zdravstvo in socialno varstvo.

Uporabnikov spleta med starimi od 65 do 74 let že več kot 60 odstotkov

Uporabnikov spleta med starimi od 65 do 74 let je vse več. Vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem jih je splet leta 2007 uporabljalo 6,9 odstotka, lani pa že 60,5 odstotka. Delež tistih, ki spleta še nikoli niso uporabili, se zmanjšuje. Ta je leta 2007 znašal 92,3 odstotka, 15 let pozneje pa 32,5 odstotka. Med tistimi, ki lani niso uporabljali spleta, jih največ oz. četrtina ni imelo potrebe za to, nekaj manj kot 15 odstotkov pa jih je kot razlog navedlo pomanjkanje veščin.

V starostni skupini od 65 do 74 let je vse več tudi takih, ki so že kdaj opravili spletni nakup. Medtem ko jih je bilo leta 2007 2,2 odstotka, jih je bilo lani že skoraj tretjina. Največ oz. 38,4 odstotka spletnih nakupovalcev med osebami te starosti je bilo leta 2021, kar statistiki pripisujejo ukrepom v času epidemije covida-19.

Zakonsko zvezo lani sklenilo skoraj 250 starih najmanj 65 let

Da za poroko ni nikoli prepozno, dokazujejo podatki, po katerih se je lani poročilo 163 vsaj 65 let starih moških in 86 njihovih vrstnic. Najmlajša nevesta vsaj 65 let starega ženina je bila iz starostne skupine od 25 do 29 let. Največ oz. skoraj polovica starejših moških pa se je poročilo z vrstnicami. Najmlajši ženin neveste, stare vsaj 65 let, je bil iz starostne skupine od 45 do 49 let. Največ oz. 86 odstotkov nevest, ki so imele vsaj 65 let, pa se je poročilo s svojim vrstnikom.

Zakonsko zvezo je lani prvič sklenilo 28 ženinov in 19 nevest, starih vsaj 65 let. Po drugi strani pa se je razvezalo 167 moških in 94 žensk te starosti.

Po projekcijah prebivalstva EUROPOP2023 naj bi bilo prebivalcev Slovenije do leta 2100 manj za 7,8 odstotka. Za 37,7 odstotka pa naj bi bilo več starejših od 65 let, in sicer starejših moških za 59,2 odstotka, starejših žensk pa za 21,1 odstotka. Delež oseb te starosti v celotnem prebivalstvu naj bi leta 2100 narasel na 32,1 odstotka. Med moškimi naj bi bilo starejših od 65 let 31,1 odstotka, med ženskami pa 33,2 odstotka.