Z nepričakovano visoko podporo, 49 glasov za in 35 glasov proti (od 85 navzočih), je državni zbor sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poslanke in poslanci so soglasno podprli tudi dopolnilo SLS-a, ki je dozdajšnjim upravičencem ohranil državne pokojnine. Zavrnili so pa vsa dopolnila DeSUS-a, torej se bodo pokojnine usklajevale po formuli 60:40.

Sindikati sedmih central so napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, vodja ZSSS-ja Dušan Semolič pa napoveduje vložitev veta na zakon v državnem svetu. V tem primeru bi se zakon vrnil v parlamentarno obravnavo in za sprejetje potreboval absolutno večino glasov poslancev.

Svetlik: Prevladal je razum
"To je malo presenečenje, občasno smo bili v dvomih, ali bo podpora dovolj velika, vendar se je izkazalo, da je prevladal razum in da ljudje preudarno presojajo stvari, ki so prek politične delitve," je visoko podporo zakonu komentiral minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Potrdil je, da se je včeraj sešel s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom SLS-a Radovanom Žerjavom. Z DeSUS-om so pogajanja potekala še danes, po Svetlikovih besedah so ponujali celo rešitev, ki naj bi bila za upokojence še mnogo ugodnejša kot polovično usklajevanje pokojnin v znesku 36 milijonov evrov, a je DeSUS predlog zavrnil. Usodo DeSUS-a v koaliciji Svetlik ni želel komentirati, saj da je to odločitev predsednika vlade in stranke same, "nerodno pa bi bilo, če glavnih projektov koalicijskih partnerjev ne bo podpiral".

Žerjav: Vlade ne podpiramo, reformo pa
"Te vlade ne bomo reševali in je ne podpiramo. Nikoli, nikdar in še takrat ne bomo vstopili v to vlado. Podpiramo pa dober predlog reforme, ki resda ni idealen, ampak v času takšnega stanja javnih financ je odgovorno ne samo od koalicije, ampak tudi od opozicije, da ljudem povemo, kar je prav, in ne tistega, kar od nas pričakujejo, da bomo povedali," je za MMC dejal Žerjav. Treba je ustaviti konje, saj slovensko gospodarsko dodatnih obremenitev ne zmore več - reforma pa definitivno gre v smer razbremenitve, je sklenil.

Reformo bo SLS podprl tudi v primeru veta državnega sveta.
Janša: Mislim, da SLS ni vstopil v vlado
"S tem zakonom nismo izvedli reforme, je le popravek obstoječega zakona," se je po sprejetju zakona odzval predsednik SDS-a Janez Janša. Manjka motivacija mladim, da bi sploh vstopali v pokojninsko zavarovanje - brez izboljšanja na vstopni strani v blagajno se lahko tudi delovna aktivnost podaljšuje v nedogled, a se računica nikoli ne bo izšla, meni. "SLS je danes nadomestil DeSUS, ker je glasoval za zakon. Mislim pa, da to ne pomeni, da bo SLS vstopil v to vlado," je še dejal.
Nepovezani za, le Magajna proti
Nepovezani poslanci so po besedah Franca Žnidaršiča v poslanski skupini dosegli soglasje o potrebnosti reforme. Dokončno jih je prepričala podpora Zveze upokojencev Slovenije, vendar dvomijo o nekaterih posameznih rešitvah, "V času pogajanj je bilo od predlagatelja vsaj pol leta časa izgubljenega s tistimi, ki so kričali, da se borijo za upokojence, in ki danes zakonu nasprotujejo, namesto da bi se usklajevalo s sindikati," še meni Žnidaršič. Vseeno pa je član te skupine, nekdanji poslanec SD-ja Andrej Magajna, glasoval proti.
SD: Po Evropi predlagajo še trše pogoje
Že med razpravo je poslanka SD-ja Andreja Črnak Meglič pojasnila, da bi se katera koli vlada morala odzvati na realnost staranja prebivalstva ob stagnaciji aktivnega dela populacije, že danes je namreč razmerje med aktivnim in upokojenim delom 1,66 proti 1. Možnosti pa so po njenih besedah samo tri (s pojasnili v oklepajih): povečanje prispevne stopnje (ki bi dodatno obremenila aktivni del prebivalstva), nadaljnje nižanje pokojnin (ki so se v zadnjih 10 letih znižale za 15 odstotkov) ter podaljšanje dobe aktivnosti. Reforma se je osredotočila na tretjo rešitev, pojasnjuje Megličeva.

SDS: Dokončana še ni niti veljavna reforma
Pogoji za polno upokojitev bi morali biti realno uresničljivi za večino prebivalstva, je v imenu SDS-a opozoril France Cukjati. Starostna meja 65 let in 43 let delovne dobe za moške je po Cukjatijevem mnenju neuresničljiva za večino, še posebej fakultetno izobražene. Generacija teh, ki bi se morala upokojiti prihodnje leto, se bo zaradi reforme upokojila šele čez šest let - kar pomeni šest let neodprtih delovnih mest za visoko izobražene. To ima učinek domin - kje so bodo zaposlili mladi, kdo bo plačeval prispevke, se sprašuje poslanec.

Zares in LDS: Reforma je nujna
Vito Rožej iz Zaresa je prepričan, da gre za reformo, ki se ji je koalicija zavezala in je nujna, zato se je "pogumno stopilo v reformo s pogledom za 30 let naprej". Opozoril je tudi, da obstajajo "dosti večje stvari, kot so notranjepolitične razprtije, zato je to odgovornost koalicije in opozicije, vsako odlaganje sprememb pa pomeni, da bo za prihodnje generacije še težje." Temu mnenju se v imenu poslanske skupine LDS-a pridružuje poslanec Ljubo Germič: "Da bomo v prihodnje lahko zagotovili dostojne pokojnine, je treba uporabiti višje upokojitvene starosti."

DeSUS dvomi o poštenosti reforme do upokojencev
V koalicijskem DeSUS-u so glasovali proti. Franc Jurša je poudaril, da so v DeSUS-u skrbno spremljali pokojninsko reformo. "Res je, da so bile naše pripombe v neki meri upoštevane, vendar je naše poslanstvo zagotavljanje varne jeseni, kar pa predlagana reforma ne ponuja. Predvsem dvomimo o tem, da bodo rezultati pošteni do upokojencev," je dejal Jurša.

SNS: Ključen pogoj naj bo delovna doba
Poslanci SNS-a so ostro nastopili proti zakonu. Mogoče je bil pisan z dobrimi nameni, a po besedah Bogdana Baroviča manjka preveč odgovorov. Preveč predpostavk nima trdnih temeljev, da bi lahko tak zakon podprli, je dejal Barovič, ki bi za osnovo izračuna namesto starosti postavil izključno delovno dobo. Opozoril je tudi na neplačane prispevke v zadnjih 20 letih ter po njegovem mnenju še neizrabljene alternativne načine za polnjenje pokojninske blagajne - preganjanje sivega in črnega trga dela, davek na luksuz.