Del sindikatov javnega sektorja vodi Jakob Počivavšek. Foto: BoBo
Del sindikatov javnega sektorja vodi Jakob Počivavšek. Foto: BoBo

Pričakujejo, da bo vladna stran upoštevala njihove predloge in spremenila izhodišča. Kot so v omenjeni sindikalni skupini zapisali v odzivu na izhodišča, ki so ga v ponedeljek posredovali ministrstvu za javno upravo, ostro zavračajo osrednji predlog izhodišč, po katerem naj bi se z novim zakonom ukinil enotni plačni sistem in vzpostavili zgolj skupni temelji novega plačnega sistema javnega sektorja.

Prepričani so, da veljavni plačni sistem vsebuje ustrezne nastavke tako za variabilno nagrajevanje kot tudi za ustrezne prilagoditve glede na specifike posameznih dejavnosti in poklicev, zavračajo pa tudi očitke o togosti in rigidnosti sistema. Težave, na katere se sklicuje vlada, po njihovi presoji v pretežni meri niso posledica neustreznosti in pomanjkljivosti plačnega sistema, temveč njegovega neustreznega izvajanja v praksi.

Za omenjeno skupino sindikatov je "absolutno nesprejemljiv predlog, po katerem bi bil t. i. 'storitveni del' javnega sektorja v smislu plačnega sistema obravnavan drugače". Menijo namreč, "da gre za popolnoma umetno in neutemeljeno delitev javnega sektorja, ki je v svojem bistvu cel 'storitveni'".

Sindikalisti v vladnih predlogih vidijo ambicije za privatizacije tržno zanimivejših delov javnega sektorja. Foto: Pixabay
Sindikalisti v vladnih predlogih vidijo ambicije za privatizacije tržno zanimivejših delov javnega sektorja. Foto: Pixabay

Ambicija vlade privatizacija?

Predlogi, ki gradijo na različni obravnavi posameznih delov javnega sektorja glede na vire financiranja, po njihovem prepričanju kažejo tudi na ambicijo prelaganja vedno večjega bremena financiranja na uporabnike, po novem zlasti financiranja stroškov dela, s tem pa vzpostavljajo nastavke za privatizacijo tistih delov javnega sektorja, ki so tržno zanimivejši.

Pri tem opozarjajo, da možnost določanja novih dodatkov k plači in drugačne vsebine posameznih elementov plače dejansko pomeni podlago za vzpostavljanje vzporednih plačnih sistemov, ki med sabo nimajo več omembe vredne povezave.

Zanje tudi ni sprejemljiv predlog, po katerem bi delodajalci lahko s soglasjem ministrstva uvajali nova delovna mesta in uvrščali delovna mesta v plačne razrede enostransko, zunaj kolektivnih pogodb. "Takšen predlog pomeni popolno relativizacijo kolektivnih pogodb (zlasti tarifnega dela), obvod za določanje plač zunaj kolektivnih pogodb, odstop od dvostranskega kolektivnega dogovarjanja o ceni dela ter načrtno izključevanje sindikatov iz postopka določanja plač delovnih mest v javnem sektorju oziroma iz politike plač v javnem sektorju," so med drugim zapisali v odzivu na vladna izhodišča.

Nagrajevanje delovne uspešnosti

Kar zadeva predloge za drugačno urejanje delovne uspešnosti, pa so mnenja, da bi bilo smiselno najprej učinkovito uporabiti tiste vzvode variabilnega nagrajevanja, ki jih po njihovih navedbah plačni sistem že danes vsebuje.
Nasprotujejo tudi predlaganemu novemu dodatku za zaposlene z izjemnimi (na nacionalni ravni) priznanimi dosežki, načeloma pa so se pripravljeni pogovarjati o uvedbi novega dodatka za deficitarne poklice, pri čemer pa opozarjajo, da nedorečenost predloga tega dodatka v tem trenutku onemogoča konkretno opredelitev.

Omenjeni vladni predlogi po njihovem prepričanju tako ne morejo predstavljati podlage za pogajanja o spremembah sistema plač v javnem sektorju. Posledično nasprotujejo pripravi novega plačnega zakona, morebitne spremembe je po njihovem mnenju mogoče vključiti v obstoječ zakon z novelo, ki bo usklajena s sindikati javnega sektorja.

K umiku predlagane prenove plačnega sistema so vladno stran pozvali tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. V obeh sindikalnih skupinah pa opozarjajo, da bi enostransko spreminjanje teh vprašanj pomenilo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018.

Osnutek zakona naj bi bil na mizi do 1. marca. Foto: Pixabay
Osnutek zakona naj bi bil na mizi do 1. marca. Foto: Pixabay

Osnutek naj bi bil na mizi do marca

Po napovedih naj bi sicer ministrstvo za javno upravo osnutek zakona o sistemu plač v javnem sektorju pripravilo do 1. marca. Ministrstva pa lahko v skladu s sklepom vlade tej do četrtka za svojo dejavnost oz. poklic posredujejo predloge za ločena izhodišča za spremembe zdaj enotnega plačnega sistema.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sicer prejšnji teden dejal, da po njegovem mnenju pripravljena izhodišča že ustrezno naslavljajo razloge, zaradi katerih posamezne skupine razmišljajo o izstopu iz enotnega plačnega sistema. A nekateri od resorjev bodo svoje predloge vendarle podali.

Na notranjem ministrstvu so tako za STA pojasnili, da minister Aleš Hojs podpira izstop iz enotnega plačnega sistema, saj meni, da ta ni ustrezen. "V novem plačnem modelu bi opredelili nagrajevanje bolj obremenjenih in tistih, ki so neposredni izvajalci operativnih nalog," so zapisali. Da pripravljajo svoj predlog, so potrdili tudi na obrambnem ministrstvu, a vsebine še niso želeli razkriti, saj bo najprej predstavljena vladi.