Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja so danes opravili "inventuro." Pogledali so, kako potekajo pogajanja po posameznih stebrih, pa tudi pogajanja o vprašanjih, ki jih rešujejo na krovni ravni, kot so obdobje implementacije plačne reforme oz. odprave plačnih nesorazmerij ali usklajevanje plač z inflacijo.

O slednjih so se sicer v skladu z dogovorom izpred približno meseca dni v zadnjih tednih usklajevali znotraj ožje delovne skupine, saj je ocena, da bi v okviru skupine, kjer sodeluje manj ljudi kot na krovnih pogajanjih, v katera so vključeni predstavniki več kot 40 sindikatov, morda lažje prišli do kompromisnih rešitev.

"Kar zadeva krovna vprašanja, smo nekako prišli do sklepa, da jih v tem trenutku pravzaprav nima smisla nadaljevati, dokler ni vsaj približno jasno, da se bomo lahko dogovorili, kar se tiče odprave nesorazmerij po posameznih stebrih," je v izjavi po srečanju dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek.

"Ocenili smo, da je treba intenzivirati pogajanja na stebrih," je dejal vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič. Sicer se lahko zgodi, da bi pri vprašanjih, ki se rešujejo na krovni ravni, prišli skoraj do konca, a bi v okviru pogajanj za plačne stebre ključne stvari ostale odprte, je dodal.

Verjamejo, da bo proces stekel in se premaknil iz izhodiščnih položajev

Štrukelj je pri tem pojasnil, da so dobili zagotovilo vladne strani, da bo ta imela na stebrnih pogajanjih vsaj nekaj manevrskega prostora. Doslej so se namreč po njegovih besedah "vrteli v prazno, ker je bila vlada na poziciji, da mora biti vsaka korekcija nevtralna, kar pomeni, če nekje daš nekaj, moraš tudi drugje vzeti". Verjame, da bo zdaj proces stekel in se bodo premaknili iz izhodiščnih položajev.

Po drugi strani pa na vladni strani poudarjajo, da so eno dogovori o plačnih nesorazmerjih znotraj plačnih stebrov, da pa ob tem sindikati gledajo tudi čez mejo stebrov in se ukvarjajo s tem, kaj bo ena skupina dobila v primerjavi z drugo. Kot je dejal minister, vladna stran ocenjuje, da je to predvsem v zadnjem času postalo glavna ovira, da se premaknejo naprej.

"Seveda lahko razumem sindikate, da želi vsak sindikat znotraj svojih skupin izpasti zmagovalec, je pa seveda težava, če se ta zmaga šteje predvsem v kontekstu, koliko rasti bo ali pa koliko plačnih razredov bo dobila ena skupina v primerjavi z drugo. Tako da to ocenjujem v resnici kot glavno oviro v naslednjih tednih, da pridemo do dogovora," je dejal Boštjančič.

Ob poteku stebrnih pogajanj in usklajevanj o krovnih vprašanjih so danes govorili tudi o delu skupine, ki usklajuje predlog zakona o javnih uslužbencih. Kot je dejal Počivavšek, je pri tem zanje izjemno problematična prehodna določba, ki jo vsebuje predlog, in sicer glede t. i. prisilnega upokojevanja. Pričakujejo, da je v končni verziji ne bo.

Vladna stran je za plačno reformo pripravljena nameniti 1,3 milijarde evrov

Podpredsednik vlade Matej Arčon je prejšnji teden dejal, da gredo tako stebrna kot krovna pogajanja o plačah v javnem sektorju v pravo smer. Vladna stran je za plačno reformo pripravljena nameniti 1,3 milijarde evrov, pogajanja s sindikati pa želi predvidoma do poletja končati. Sindikatom pa je Arčon sporočil, da je edina in prava pot do dogovora pogajalska miza, ne stavke in protesti.

Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška je nujno, da se do poletja dogovorijo, ali jim bo uspelo ali ne, pa je prezgodaj govoriti, saj morajo "streti še kar nekaj zahtevnih vprašanj". Kot je dejal, delo poteka kar intenzivno.

V delu sindikatov so sicer izrazito nezadovoljni. Zdravniki po neuspešni mediaciji z vladno stranjo nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 15. januarja. V sredo se napoveduje nov stavkovni dan na upravnih enotah, od druge polovice februarja stavkajo operaterji na številki 112. Stavke ne izključuje niti Policijski sindikati Slovenije (PSS). Svet PSS-ja se je prejšnji teden preoblikoval v stavkovni odbor.