Ribištvo je eno ključnih točk razhajanja med EU-jem in Združenim kraljestvom. Foto: EPA
Ribištvo je eno ključnih točk razhajanja med EU-jem in Združenim kraljestvom. Foto: EPA

Guardian poroča, da bodo od 1. januarja pripravljene štiri ladje za nadzor ribolovnega območja, če London in Bruselj ne bosta dosegla dogovora. 80-metrske ladje bodo imele pristojnost ustaviti, pregledati in zaseči vse ribiške ladje članic EU-ja, ki bi delovale na izključnno britanskem gospodarskem območju, ki se razteza tudi do 200 milj od obale.

Viri v mornarici so sicer dejali, da je bila uporaba vojaških ladij dolgo načrtovana, konservativna vlada pa je število patruljnih ladij povečala s štiri na osem za primer, če dogovora z EU-jem ne bo.

Te ladje so sicer oborožene, a se ne pričakuje, da bodo streljale na ribiške ladje iz EU-ja. Ni sicer jasno, kako učinkovite bodo lahko te ladje pri izvajanju nadzora. Morda bodo uporabljale satelitski nadzor, da bi lažje odkrile evropske ribiške ladje. Vprašanje je tudi, kako agresivno bo britanska vlada želela delovati zoper francoske in druge evropske ribiške ladje v času, ko so odnosi z Unijo napeti.

Razvoj spominja na zgodnja sedemdeseta leta, ko je na morju redno prihajalo do spopadov med britanskimi in islandskimi ribiči, ko so drug drugim rezali mreže in se zaletavali v ladje. V nekaj primerih se je tudi streljalo.

Ribištvo je sicer ena od ključnih točk razhajanj med Londonom in Brusljem v pogajanjih o prihodnjih odnosih. Brez dogovora bi bilo za evropske ribiške ladje prepovedano delovati v britanskem izključnem gospodarskem območju, obenem pa britanski ribiči ne bi smeli več ribariti v vodah bližnjih članic Unije, EU pa britanskim ribičem ob tem grozi, da ne bodo več imeli posebnega dostopa do evropskega trga.

Ta teden je EU predlagal enoletno podaljšanje prehodnega obdobja za ribištvo, da bi imeli dovolj časa za dogovor na tem področju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da razumejo britansko željo po nadzoru svojih voda, a da mora Združeno kraljstvo tudi razumeti "legitimna pričakovanja" ribičev EU-ja, ki "temeljijo na večdesetletnem, včasih tudi večstoletnem dostopu".

Ribiške ladje članic EU-ja danes okoli 60 odstotkov svojega ulova naredijo v britanskih vodah.