Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil je zadnje mesece dihala s "črnino". Začelo se je lani, ko sta naravoslovnotehniška fakulteta in filozofska fakulteta skupaj izvedli projekt Fenomen Chanell kot del Evropske noči raziskovalcev. Del fenomena je mala črna obleka, stvaritev Gabrielle Chanel, ki je revolucionarno posegla v dotedanje modno oblikovanje in z njo osvobodila žensko telo. In prav "mala črna" je navdihnila projekt Mala črna obleka, ki je nastal kot eksperimentalni del na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil na NTF-ju. V okviru tega so sodelujoči – študentje in uveljavljeni slovenski modni oblikovalci – na osnovi sodobnih trajnostnih načel oblikovali malo črno obleko, ki naj bi bila prav tako univerzalna, brezčasna, radikalna in inovativna, kot je bila mala črna obleka Coco Chanel ob svojem nastanku pred skoraj 100 leti.

Projekt Mala črna obleka je zdaj na ogled tudi širši javnosti v Mali galeriji Banke Slovenije, kjer svoje interpretacije "male črne" na razstavi Mala črna obleka predstavljajo študentje NTF-ja. Pod mentorstvom predavateljic Petje Zorec, Almire Sadar, Nataše Peršuh in Elene Fajt so izdelali skoraj 100 oblek, na razstavi v Mali galeriji, ki jo je kuriral Vladimir Vidmar, pa je vse do 23. marca na ogled postavljenih približno 50 malih črnih oblek. Kot je povedala Petja Zorec, je zanimanje za razstavo ogromno, vse je pa pozvala, naj "se v teh sončnih dneh sprehodijo po Slovenski cesti vsakih nekaj dni, si pogledajo izložbo in raziščejo, kam so prejšnje obleke izginile, torej v notranjost, da si jo redno ogledujejo, da spremljajo, kako se menja, kakšne vse so interpretacije kosa, ki ga prav zares imamo vsi v omari, vsaj ženski del populacije".

Vsak izmed študentov si je moral izbrati neko navdihujočo osebo, za katero bi izdelal to obleko. Omejitev je bila črna barva, vse drugo pa je bilo prepuščeno njihovim idejam in potem končni izvedbi ob sodelovanju mentorjev. S končnimi rezultati so zelo zadovoljni: "Celotna ekipa katedre, ko so študentje oddali male črne obleke, je bila že od začetka presunjena, saj je nastalo toliko lepih primerkov. Vsaka zase je detajlno dodelana in unikat v pristopu k oblikovanju, uporabi trajnostnih načel, formiranju same silhuete, se pravi oblike ... Izjemen projekt!"

Projekt bi morali predstaviti že na začetku preteklega leta, a je epidemija covida-19 spremenila tok dogajanja. Na katedri so sicer oktobra končali vse obleke, a so jih lahko občudovali le zaposleni. "Zdi se mi lepo, da so zdaj oblačila dobila možnost, da jih ljudje vidijo od blizu in vidijo vse detajle, jih potipajo, saj je to ena izmed glavnih značilnosti mode, da je otipljiva."

Študentje so malo črno obleko oblikovali na osnovi sodobnih trajnostnih načel. "Od rekonstrukcije starih oblačil v male črne obleke do uporabe odpadnih materialov – tako je recimo ena izmed študentk uporabila stare vzorčne tkanine, ki jih dobimo od distributerjev tekstila, in jih sestavila v elegantno obleko. Potem uporaba ročnih tehnik, ki so tudi trajnostne, ker so zamudne, ker jih ne morejo nadomestiti stroji. Gre za razmišljanje o tem, kako hitro je oblačilo moč izdelati, kako upočasniti modo," je trajnostne načine opisala Petja Zorec.

Z izzivom male črne obleke so se spopadli tudi uveljavljeni slovenski modni oblikovalci (njihove kreacije niso del razstave v Mali galeriji Banke Slovenije). Svojo interpretacijo male črne obleke je predstavila tudi sogovornica. Kako se je lotila naloge? "Mislim, da tako kot vsi drugi, spraševali smo se, kaj je naša identiteta, ker če imaš opravka s črno barvo, mora biti kos premišljeno oblikovan. Pomislila sem, kako bi bilo, če hlače, ki so zaščitni znak moje blagovne znamke, transformiram v obleko, in sem jih prav zares prilagodila obleki. Dvignila sem jo nad prsi in mogoče tvori podobno formo, kot jo tvorijo hlače, je udobna in ima tudi vključeno elastiko, da se prilagaja različnim postavam. Tako da človeku da misliti ... Tukaj imamo en ikonični kos in to, kako se na najboljši in relevanten način podpisati pod njim."

Kot so zapisali ob predstavitvi razstave, je Coco Chanel leta 1926 revolucionarno predstavila malo črno obleko, ki je veliko več kot le modni kos. Z obleko pod pretvezo novega glamurja je artikulirala zahtevo po emancipaciji žensk in prevrednotenju družbenih vlog, tudi zdaj pa predstavlja bojišče mlade generacije, ki želi ubesediti ključna vprašanja družbene prihodnosti. Na kaj so študentje skušali opozoriti oziroma na kakšen način mala črna obleka tudi danes družbi nastavlja ogledalo? Ali se referira tudi na gibanja, ki predvsem v tem času opozarjajo na enakopravnost? "Gotovo, vsak ga v svoji zgodbi nastavlja. Že s tem, ko se sprašujemo, kakšna je ta mala črna obleka ... Ko je nastala, je bila revolucionarna zato, ker je žensko osvobodila steznikov in krinolin in se je lahko gibala. Vsako obdobje sproti pa se je preizpraševalo, kaj pa zdaj tisto udobje in svoboda predstavljata ženski. Kar zadeva enakopravnost, ravno pred nekaj dnevi je Riccardo Tisci za Burberry predstavil moško kolekcijo, v kateri vidimo tudi malo črno obleko. Tako ta definitivno predstavlja ikonični kos, ki v odvisnosti od tega, kdo ga obleče, kako ga stilira z drugimi dodatki, govori tudi o družbi trenutno."

In gonilna sila vsake družbe je prav umetnost, kamor spada tudi moda. "Moda in umetnost sta res nekako prva odziva na dogajanje oziroma odziv na duh časa, ki se dogaja, in to je seveda zelo pomembno. Tukaj sva znova pri nastavljanju ogledala. Vsaka stvar potrebuje kritiko ali spodbudo. In če moda in umetnost nakazujeta na neke nepravilnosti, je treba to sprejeti in razmisliti, kaj se dogaja. Tudi s tega vidika so to področja, ki jih potrebujemo za vsakdanje dobro počutje, saj skozi njih lažje filtriramo svoja občutja.”

Modno oblikovanje v času epidemije
Študijski proces oblikovanja oblačil se je sicer v času epidemije prenesel na splet, kar je bila velika težava. "Ničesar nismo mogli skupaj s študenti preveriti, se dotakniti, preveriti na telesu, hkrati se je vse zaprlo, študentje niso mogli nikjer nabaviti materialov za izvedbo, se pravi so se morali znajti, uporabljati oblačila ali materiale, ki so jih imeli na zalogi, oziroma starejša oblačila, ki so jih na inovativne načine preoblikovali za namen projektov, ki so jim bili zadani. Seveda jim je bilo vse prilagojeno, tudi mi nismo mogli zahtevati enakih rezultatov, kot smo jih prej. Veliko se je spremenilo, marsikaj je bilo oteženo, ampak zdi se mi, da se ustvarjalnost izkaže v trenutkih, ki so zelo težavni in ko je posameznik postavljen v nepoznano situacijo, ga ta prisili v iskanje novih pristopov, včasih omejitve pripeljejo do še boljših rešitev."

Zaprtje je vplivalo tudi na delo modnih oblikovalcev: "Oktobra smo imeli še srečo, sama sem svojo kolekcijo predstavila v dokaj normalni obliki z živo predstavitvijo, ampak se je vse skupaj močno poznalo pri obisku 'showrooma' in pri prodaji. Oblikovalci v Sloveniji pogosto delamo po sistemu, ki ne temelji na zalogi oblačil, ampak vsak kos narediš po naročilu. Sama se v večini primerov srečam s stranko, ki pomeri željen model, sledi izbira materiala ... To je bilo zdaj onemogočeno. Da ne govorimo – ko smo zaprti toliko časa – o nekem malodušju, ki se začne pojavljati v človeku, kar pa vpliva tudi na kreativnost."