Komaj 19-letna manekenka se je po rdeči preprogi newyorškega Metropolitanskega muzeja sprehodila v dih jemajoči svetlo modri, s srebrom obrobljeni šifonasti stvaritvi modnega oblikovalca Prabala Gurunga.

Videz je dopolnila s tradicionalnim staroselskim nakitom in ptičjimi peresi v laseh. Kot je povedala, ji je bilo ključno, da bo njen kostum odražal njene korenine.

Chasinghorse, ki se ji po žilah pretaka kri staroselskih ljudstev Han Gwich'in z Aljaske (po mami) in Oglala Lakota iz Južne Dakote (po očetu), se je na Instagramu za ogrlico in uhane zahvalila oblikovalki nakita in staroselski aktivistki Lenise Omeasoo, ki jo je izdelala posebej za Quannahino veliko noč – in v sodelovanju z manekenko.

Omeasso je na svojem Instagramu zapisala, da je navdih za vpadljivi kos našla v ameriških staroselskih skupnostih. "Vsaka koralda v njeni ogrlici predstavlja ljubezen in podporo njenih skupnosti. Naj navdihuje številne in podre še nešteto mejnikov v svetu mode."

Strastna aktivistka za staroselsko zemljo

Foto: AP
Foto: AP

Postavna manekenka je svoj debi na prestižnem Met Gali doživela septembra lani, a takrat je priznala, da se je na dogodku, kjer se vsakič kar tare zvezd, počutila "zelo osamljeno".

Za nameček pa je bila njena oprava tudi nekakšen upor proti lanski temi prireditve, ki je bila takrat "V Ameriki". Za Quannah je namreč izbrana tema boleč opomnik, da so ZDA zrasle na krvi in genocidu nad staroselci.

Vseeno pa so bile udeležba na Metu zanjo "prave sanje", vsekakor pa je želela na prireditvi zastopati staroselce, ki so v svetu mode še vedno skoraj nezastopani.

Quannah zdaj to skuša spremeniti, pri tem pa je deležna veliko pozornosti – delno zaradi svojih obraznih tetovaž (Yidįįłtoo), ki so tradicionalne za ljudstvo Han Gwich'in, delno pa zaradi glasnega in strastnega aktivizma, saj izkorišča svoj profil in vpliv tudi za opozarjanje na krivice, ki se še vedno dogajajo staroselcem.

Omenjene tetovaže ročno tetovirajo mladim kot simbol zmage nad generacijskimi in osebnimi travmami.

Quannah se je rodila kot Quannah Rose Chasinghorse-Potts leta 2002 v rezervatu ljudstva Navajo v Arizoni, kjer je njena mama v tistem času študirala.

Od Arizone do Mongolije

Otroštvo je preživela v Arizoni, Mongoliji in Novi Mehiki, preden se je pri šestih letih vrnila na Aljasko, kjer se je šolala v staroselski šoli.

Že kot najstnica je nasledila štiri generacije svojih prednikov pri boju za staroselsko ozemlje arktičnega nacionalnega rezervata, pravi pa, da ne želi, da bi se morale naslednje generacije staroselcev še naprej boriti za to, kar jim pripada.

Zablestela je na lanskem Met Gali. Foto: AP
Zablestela je na lanskem Met Gali. Foto: AP

Pri 17 letih se je zavihtela v mladinski staroselski svet in potovala v Washington in New York, kjer je lobirala proti črpanju nafte na rezervatu in za zakonski osnutek, po katerem bi zemljo zaščitili.

Manekenstvo in moda sta jo vedno zanimala, a nikdar ni zares verjela, da bi lahko prodrla v ta svet, saj ne v revijah ne na modnih revijah ni opazila niti enega predstavnika ali predstavnice staroselskih skupnosti.

Pozornost uperja na staroselske oblikovalce

Prodor ji je uspel leta 2020, ko so jo opazili pri Calvin Kleinu in jo angažirali za eno svojih kampanj za mlade, za tem pa je podpisala z agencijo IMG Models, kar ji je odprlo številna vrata in je med drugim krasila naslovnice mehiške izdaje revije Vogue, japonskega Vogua in V Magazine.

Še istega leta jo je revija Teen Vogue uvrstila na svoj seznam Top 21 pod 21 let.

Kot manekenka Quannah redno promovira staroselsko modo, oblikovalce in znamke ter je lani na Met Gali padla vsem v oči prav zaradi čudovite zlate kreacije, ki je za navdih vzela estetiko ljudstva Navajo.