Tako pojasnjuje predstojnik Ortopedske klinike Miha Vodičar.

Miha Vodičar je pred dvema letoma postal predstojnik Ortopedske klinike. Foto: MMC RTV SLO
Miha Vodičar je pred dvema letoma postal predstojnik Ortopedske klinike. Foto: MMC RTV SLO

Po podatkih NIJZ-ja trenutno na ortopedski poseg čaka dobrih 16.000 bolnikov. Čakalne dobe so bile že pred korono dolge več let, zdaj pa so še daljše, pet let. "Največji problem je, da imamo premalo prostorskih kapacitet. Že pred nekaj leti, leta 2019, je revizija delovanja pokazala, da je ključno ozko grlo majhno število operacijskih dvoran," je v pogovoru za MMC, povod zanj je bila 100. obletnica ortopedije v Sloveniji, pojasnil Vodičar. Ortopedi operirajo v štirih operacijskih dvoranah. Leta 2017 so opravili približno 4300 posegov, leto kasneje 4600. "Povprečje okoli 1000 operacij na dvorano pomeni, da je operacijska zelo dobro izkoriščena, mi pa smo to precej presegli."

Doslej je bilo pripravljenih pet arhitekturnih projektov za preureditev ortopedske klinike in povečanje števila operacijskih dvoran, zadnji predlog so julija poslali na pristojni državni organ za investicije v zdravstvu, doslej pa se ni zgodilo še nič. Zadnji predlog predvideva izgradnjo prizidka, s čimer bi pridobili štiri operacijske dvorane ter dodatne posteljne kapacitete, tako na intenzivni enoti kot oddelčnih posteljah.

Zaradi težav s hrbtom bolnik ne bo umrl, bo pa zaradi nezdravljenja kakovost njegovega življenja močno padla. V času korone se je tako zmanjšala oskrba pacientov, zmanjšala se je dostopnost implantatov, pa tudi razvoj svetovne industrije na tem področju. Ni (bilo) mogoče dobiti določenih materialov, pripomočkov.

Posledice epidemije in nedostopnosti do ortopedov

Kar zelo skrbi ortopedske kirurge, je poslabšano stanje bolnikov. "Kar me je najbolj bolelo oz. me še zdaj, je, da smo zaradi te ohromitve celega zdravstvenega sistema imeli paciente, ki se jim je v tem času stanje tako poslabšalo, da jim nismo mogli več pomagati. Človek je hodil okrog z bolečinami, ni mogel ne do osebnega zdravnika ne do onkologa. Ko je potem vendarle prišel, je imel pa recimo ogromen tumor v medenici, ki ni bil več operabilen."

V času korone je delo na Ortopedski kliniki v veliki meri obstalo, ni bilo pregledov in operacij, kar pa zdaj kaže velike posledice: številnim bolnikom se je zaradi nezdravljenja stanje močno poslabšalo. "Včasih smo recimo videli normalne artroze, zdaj pa večinoma operiramo hude deformacije. To je tudi delno razlog, da je število operacij padlo: ker opravljamo več težjih," pojasnjuje Vodičar.

Ortopedov je dovolj, operacijskih dvoran je premalo

Podobno kot na drugih klinikah in oddelkih se tudi na ortopediji spopadajo s pomanjkanjem podpornega osebja, medtem ko je ortopedov dovolj, tudi specializacija je med bolj zaželenimi. A kje bodo operirali, če ne bo več operacijskih dvoran? "Izobražujemo kup ljudi, ampak če imamo na koncu enako število operacijskih dvoran, kaj nam to pomaga?" Delno skušajo dolge čakalne dobe skrajševati s popoldanskimi operacijami, a je težava pomanjkanje medicinskih sester in drugega osebja. "Število podpornega osebja, ki ga imamo, nam trenutno ne dopušča, da bi delali še popoldne oziroma redko lahko delamo popoldne. Včasih, gre za mogoče pet operativnih programov (to pri nas pomeni ena operacijska za cel dan) letno, se nam celo zgodi, ko so kakšna obdobja velikega števila bolniških odsotnosti, da moramo operacije odpovedati."

Lani uvedeni ukrepi za skrajšanje čakalnih dob žal niso prinesli bistvene spremembe stanja. "S travmatologi, oboji pokrivamo skeletni del, smo si zelo prizadevali, da bi lahko delali še dodatne programe, a na koncu nas je ustavila zakonska omejitev. Ker namreč nismo imeli realiziranega celotnega rednega programa, kar seveda ni mogoče zaradi premalo kapacitet, tudi dodatnih programov nismo smeli izvajati," razloži stisnjenost v kot. Se jim je pa kljub vsem tegobam uspelo dogovoriti za dodatni program za endoprotetiko, torej proteze kolkov in kolen, ki naj bi se začel ravno prihodnji teden. "Program predvideva trikrat na teden dodatno operacijsko dvorano, dvakrat na teden popoldne ter ob sobotah dopoldne."

Število ljudi, ki imajo pri nas težave s hrbtom, se še povečuje, največ jih je starih med 50 in 70 let. Foto: Shutterstock
Število ljudi, ki imajo pri nas težave s hrbtom, se še povečuje, največ jih je starih med 50 in 70 let. Foto: Shutterstock

To je seveda dobrodošlo povečanje, a še zdaleč ni zadostno. "Pri nas na kirurgiji hrbtenice je v čakalni vrsti približno 1300 ljudi. Osem dodatnih operacij na mesec je gotovo izboljšava, ampak to še zdaleč ne bo rešilo težave čakalnih vrst. Mogoče bomo prišli s petih let na tri," je stvaren Vodičar. Kot pojasni, je v sklopu zmanjševanja čakalnih vrst, kjer so sodelovali tudi zasebniki, na področju določenih, enostavnejših operacij res prišlo do velikega zmanjšanja čakalnih vrst. Težava je, kot pojasni sogovornik, da zasebniki nimajo kapacitet za težje operacije, kar pomeni, da to v veliki meri ostane Ortopedski kliniki. "Naša ideja je, da bi v okviru dodatnega programa popoldne izvajali posege, ki so tehnično lažji in ki jih lahko naredimo veliko naenkrat, dopoldne, ko imamo kadrovsko boljšo pokritost, pa izvajamo te kompleksne operacije."

Dejstvo, ki tudi pomembno kroji organizacijo dela, je različna obremenitev ortopedov. Po Vodičarjevih besedah različne obremenitve ortopedov večinoma izhajajo iz tega, da pacienti izbirajo zdravnika oz. kirurga. Zdravnik, ki si ga želi več pacientov, je bolj obremenjen. "Kirurg je seveda zadovoljen, da mu ljudje zaupajo, hkrati pa to pomeni, da ima več ljudi v čakalni vrsti in bo večkrat prišel na vrsto. Mi si zelo prizadevamo, da bi k mladim, ki prihajajo in ki še nimajo veliko pacientov v čakalni vrsti, preusmerili vse tiste bolnike, ki so na to pripravljeni, ki se strinjajo, da jih operira drug ortoped." V ambulantah pa je obremenitev za ortopede enaka.

Goljufivi ortopedi vrgli madež na kliniko

Na ljubljansko ortopedijo je v času epidemije padel velik madež, ki ga še vedno odstranjujejo, prizna predstojnik, ki je vodenje klinike prevzel pred dvema letoma. Kot je takrat razkrila oddaja Tarča, je več ortopedov goljufalo prek skupinskega evidentiranja, bili so vpisani, kot da delajo, v bistvu pa jih ni bilo na delovnem mestu. Zaradi goljufanja pri evidenci delovnega časa je devet zdravnikov prejelo pisna opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, od njih so zahtevali tudi neupravičeno izplačane zneske. Nekaj ortopedov je odšlo, vodstvo se je zamenjalo, grenek priokus, da je padla senca dvoma tudi na vse prizadevne in nič krive strokovnjake, pa še ostaja.

"Korona je res naredila veliko škodo, pa ne samo ortopediji, temveč vsem vejam medicine, katerih naloga je izboljševanje kakovosti življenje. Zaradi težav s hrbtom bolnik ne bo umrl, bo pa zaradi nezdravljenja kakovost njegovega življenja močno padla. V času korone se je tako zmanjšala oskrba pacientov, zmanjšala se je dostopnost implantatov, pa tudi razvoj svetovne industrije na tem področju. Ni (bilo) mogoče dobiti določenih materialov, pripomočkov. Ravno nedavno smo imeli primer implantata, ki je zelo primeren za zelo majhen nabor ljudi z določeno patologijo. Dejansko so ga nehali proizvajati. Tako se moramo zdaj znajti drugače."

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Kakšno bo zdravstveno stanje prihodnjih generacij?

Vodičar je specialist za hrbtenico, na operacijo nanjo čaka trenutno okoli 1300 ljudi. Število ljudi, ki imajo pri nas težave s hrbtom, pa se še povečuje, največ jih je starih od 50 do 70 let. Slovenska družba se stara, tako da bo obolenj še več, na drugi strani poslušamo ocene o slabi gibalni sposobnosti mladine, kar se bo odražalo tudi v številu težav, ko odrastejo. "Seveda je preventiva nekaj, kar je treba poudarjati in se je treba tega zavedati. Dejstvo je, da imajo zdaj največ težav ljudje v starostnih generacijah, ki so bile številčno najmočnejše in ki se zdaj upokojujejo, stari so nekje med 60. in 75. letom. Prihajajo številčno manjše generacije, kar bo pomenilo manj pritiska," išče vzroke za optimizem Vodičar, a hkrati dodaja, da je bila že skoraj pred 10 leti razglašena epidemija degenerativnih deformacij hrbtenice.

Drugi dejavnik, ki ga poudarja, ki bo prav tako imel pomemben vpliv na obremenitev ortopedov, je daljša življenjska doba in z njo povezana daljša boljša kakovost življenja. "Razvoj medicine nam omogoča, da lahko ljudem pomagamo vrniti to njihovo gibljivost in s tem kakovost življenja. Ne moremo pričakovati, da bomo leta 2023 delali medicino kot pred 50 leti." Ob tem omeni operacijo kolka, proteza kolka je ena izmed najuspešnejših operacij v medicini, ki je neverjetno izboljšala kakovost življenja osebam, ki so imele težave s kolki.

Kot v drugih vejah medicine se v zadnjih letih tudi v ortopediji hitro razvijajo nove tehnologije. V ortopediji se je najprej pojavila navigacija, ljubljanska ortopedija je v sodelovanju z domačim podjetjem razvijala feromagnetno navigacijo za operacije: za artroskopske operacije kolkov, potem za korekcije in osteotomije medenice, kasneje pa tudi za tumorje, tudi tumorje hrbtenice, pojasnjuje Vodičar. Robotov v kirurgiji hrbtenice v UKC-ju Ljubljana še ne uporabljajo. Kot je pojasnil Vodičar, po njegovem vedenju v Vzhodni Evropi kot edini robotiko uporabljajo Romuni, kar je v veliki meri posledica evropskih sredstev, ki so jim omogočila gradnjo novih bolnišnic in nakup najmodernejše opreme.

Zgodba, ki daje navdih

Pred dvema letoma so operirali fanta, ki so mu morali zaradi velikega tumorja izrezati skoraj polovico medenice, šlo je za res obsežno operacijo, pri kateri je sodelovalo šest kirurgov. Začeli so ob osmih zjutraj, končali pa ob pol štirih zjutraj naslednji dan. Vmes so se kirurgi menjali in izmenično počivali, na koncu pa jim je uspelo tako zrekonstruirati medenico, da lahko fant skorajda normalno hodi. "To je tisto, kar ti daje zadovoljstvo in zagon za nadaljnje delo."

Ob 100. obletnici je pogled usmerjen v preteklost in prihodnost. "Imamo zelo veliko željo po razvoju, napredku in nenehno delamo kaj novega. Na področju kirurgije hrbtenice smo v zadnjih 10 letih začeli z magnetnimi rastočimi palicami za zdravljenje zgodnjih skolioz, uvedli smo Alif tehniko (op.: gre za poseg, ki omogoča izboljšanje drže in zmanjšanje bolečin z zatrditvijo vretenc na ledveno-križnem prehodu skozi sprednji pristop), zdaj začenjamo s t. i. Xlif tehniko." Gre za minimalno invazivno metodo, s katero pri bolnikih s kronično mehanično bolečino v križu dolgo operacijo z obsežno krvavitvijo nadomestijo s kratko operacijo brez izgube krvi. To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije. "S tricentimetrsko rano brez izgube krvi zatrdiš segment hrbtenice in ga postaviš v pravi položaj. Tako namesto dvourne operacije z izgubo krvi (približno 300, 400 mililitrov) izvedemo poseg, ki traja 35 minut," pojasni Vodičar. Omenjeno metodo so predstavili tudi na mednarodnem simpoziju največjih strokovnjakov za zdravljenje hrbteničnih bolezni, ki je v četrtek in petek potekal v Ljubljani.

Ob tem Vodičar poudari izvrstno sodelovanje z drugimi strokami, kot so kardio-vaskularna kirurgija, urologija, plastična kirurgija, mikrobiologija in infektologija. "Vsi se zavedamo, da to ustvarja neko dodano vrednost. Sam znaš nekaj, ko imaš še nekoga poleg, znata več, trije znajo še več. Tako se potem res ustvarja ta terciarna medicina, kar je ideja tega kliničnega centra."