Izredna profesorica Nataša Tul Mandić danes dela v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna in zasebnem centru MCCZ. Predtem je bila zaposlena v ljubljanski porodnišnici, nekaj časa je bila tudi njena predstojnica. Foto: BoBo
Izredna profesorica Nataša Tul Mandić danes dela v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna in zasebnem centru MCCZ. Predtem je bila zaposlena v ljubljanski porodnišnici, nekaj časa je bila tudi njena predstojnica. Foto: BoBo

Kaj vse razumemo pod pojmom splav? V slovenščini uporabljamo isti izraz za dve vrsti prekinitve nosečnosti: spontani splav, za katerega se v angleščini uporablja pojem miscarriage, in umetni, dovoljeni ali želeni splav, angleško abortion. V obeh primerih o splavu govorimo do 22. tedna nosečnosti, pozneje o porodu mrtvorojenca.

Spontani splav

Spontani splav se zgodi, ko nosečnost ne poteka pravilno. Bodisi ženska začne krvaveti in spontano splavi bodisi ginekolog na pregledu zazna nepravilnosti, kot je odsotnost srčnega utripa ali celega ploda. "Tudi če smo splav medicinsko sprožili, ker je plod odmrl ali se ni pravilno razvijal, govorimo o spontanem splavu," pojasni ginekologinja iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Nataša Tul Mandić.

Spontanih splavov je precej več kot umetnih. "Statistike se med seboj precej razlikujejo, po nekaterih podatkih se 30 odstotkov nosečnosti konča s spontanim splavom, po drugih celo 50 odstotkov." Številnih spontanih splavov ginekologi nikoli ne zaznajo, saj je lahko tudi močnejša menstruacija, ki zamuja od dva do tri tedne, splav, ki se je končal po naravni poti. Največkrat razloga zanj nikoli ne izvemo. Statistika nam kaže le, da starejša ko je ženska, več ima možnosti zanj, možnosti pa nekoliko poveča tudi starost moškega ob zanositvi, čeprav je ta precej manj odločilna.

Umetni splav

O umetnem ali dovoljenem splavu govorimo takrat, ko se ženska odloči, da bo prekinila nosečnost. "Pri dovoljenih splavih se ženska zaradi osebne okoliščine odloči, da ne more ali ne želi nadaljevati nosečnosti. Včasih pa se za prekinitev nosečnosti ženske odločijo zaradi medicinske indikacije." Skoraj 90 odstotkov dovoljenih splavov se opravi pred 10. tednom nosečnosti, običajno zaradi osebnih okoliščin. Večina splavov, ki se opravijo pozneje, je zaradi medicinskih razlogov. "Ko ženska ugotovi, da je noseča, pokliče svojega ginekologa, ki nosečnost potrdi in ugotovi, ali je zarodek živ, ali je v maternici in kakšna je višina nosečnosti. Če je nosečnost želena, spremljamo razvoj in odkrivamo morebitne nepravilnosti v razvoju ploda ali v poteku nosečnosti. Če nosečnost ni želena, se pogovorimo o mogočih načinih za prekinitev nosečnosti," pojasnjuje Tul Mandić.

Število dovoljenih splavov glede na starost ploda *

Tedni nosečnosti Število %
manj kot 10 tednov 2613 89,3
11–12 tednov 77 2,6

13–16 tednov

116 4
17–28 tednov 65 2,2
Neznano 55 1,9
SKUPAJ 2926 100

Prvi pregled nosečnice se običajno opravi med osmim in desetim tednom. Če je nosečnost nezaželena, lahko ženska za pregled prosi že prej in izrazi željo za njeno prekinitev. Če je noseča manj kot deset tednov, je pri odločitvi za splav nihče ne sme ovirati. Če je noseča več kot deset tednov, o njeni odločitvi presoja komisija za umetno prekinitev nosečnosti, kar pomeni, da ženska na svojo željo nosečnosti ne more prekiniti kadar koli. "Nosečnost sicer lahko prekine tudi po desetem tednu, a s prošnjo, ki jo obravnava komisija. Večina teh prekinitev je zaradi medicinske indikacije. Komisije za umetno prekinitev nosečnosti imamo v vseh ginekoloških bolnišnicah."

Kako poteka splav?

Splav lahko poteka na dva načina. Poznamo medikamentozni splav, ki se opravi s pomočjo tabletk, in kirurški splav. Kirurška metoda je starejša in hitrejša, primerna za splave pred desetim tednom in predvsem za ženske, ki so že rodile, pojasni Tul Mandić. "Ženska zjutraj pride v bolnišnico, med kratkim uspavanjem se kirurško odstrani nosečnost iz maternice in čez nekaj ur lahko odide domov."

Medtem tabletke posnemajo naravno dogajanje med spontanim splavom. Prvo tabletko ženska zaužije na dan, ko se odloči za prekinitev nosečnosti, nato pa čez od 36 do 48 ur obišče bolnišnico, kjer dobi tabletke v nožnico in splavi v bolnišnici. "Postopek je mogoče izvesti tudi doma, a le pod določenimi pogoji. Ženska mora biti v razsodnem stanju, živeti v bližini bolnišnice, ob sebi mora imeti nekoga, ki jo lahko pripelje v primeru hujše krvavitve. Če ima pridružene bolezni ali živi v zelo oddaljenem kraju brez možnosti prevoza, je varneje, da splav opravi v bolnišnici." Nekatere bolnišnice opravljanja splava na domu ne dopuščajo.

Od dva do tri tedne po splavu mora ženska na pregled k osebnemu ginekologu. Ob morebitnih zapletih, ki so na srečo redki, mora nemudoma na pregled v najbližjo ginekološko urgenco.

Spodbudna statistika: umetnih splavov je vse manj

V Sloveniji je statistika dovoljenih splavov spodbudna, saj njihovo število upada. Razmerje med številom dovoljenih splavov in številom živorojenih otrok je med letoma 2012 in 2021 upadlo za 17 odstotkov. Dovoljenih splavov imamo manj od evropskega povprečja, ki šteje 210 dovoljenih splavov na 1000 živorojenih otrok, medtem ko imamo v Sloveniji 172 dovoljenih splavov na 1000 živorojenih otrok, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Število dovoljenih splavov je v zadnjem desetletju upadlo pri ženskah vseh starosti. Trendi so ugodni, res pa je, da se upadanje števila splavov v zadnjih letih upočasnjuje. Za splav se najpogosteje odločajo ženske med 20. in 39. letom starosti, pri čemer starostna skupina od 30 do 39 let prednjači pred skupino od 20 do 29 let, še navaja NIJZ.

Predvsem nam je uspelo število dovoljenih splavov znižati med mlajšimi ženskami. "V Sloveniji imamo najnižji delež splavov med mladostnicami v Evropi," poudarja Tul Mandić, ki ta uspeh pripisuje predvsem razvitosti družbe, učinkoviti spolni vzgoji, dostopnosti do ginekologov in brezplačni kontracepciji za ženske. "V šolah imamo dobro spolno vzgojo. Najstniki poznajo kontracepcijo in jo uporabljajo. Kontracepcija je, razen kondomov, brezplačna." Kot dodaja, so kondomi med mladimi zelo popularni, ker so preprosto dostopni, brez obiska zdravnika ali lekarne, skoraj v vsaki trgovini in ob pravilni uporabi preprečujejo prenose spolnih bolezni.

Število dovoljenih splavov po starostnih skupinah žensk *

< 19 let20-24 let25-29 let30-34 let35-39 let40-44 let45 let >
16544152070174733616

Večja težava ostajajo splavi pri ženskah, ki so že rodile otroka, opozarjajo na NIJZ-ju. Največ dovoljenih splavov naredijo ženske med 35. in 39. letom, ki pogosto že imajo otroke. "Nekaj časa smo imeli največ splavov med ženskami kmalu po porodu, saj so mislile, da so med dojenjem varne pred zanositvijo. Zdaj število splavov tudi v tej skupini upada, ker imamo varno brezplačno kontracepcijo tudi za ženske, ki še dojijo," dodaja Tul Mandić.

"Včasih je razvoj nosečnosti nepravilen, včasih pa je razvoj nosečnosti pravilen, a v popolnoma nepravilnem kontekstu za žensko. V nepravem času, z nepravim partnerjem, v nepravem socialnem, psihološkem ali ekonomskem stanju. Vsako nosečnost je težko prekiniti, tudi če ni zaželena. Tudi če je zanosila "po nesreči", se nobena ženska z lahkim srcem ne odloči za splav, zato se o tej odločitvi vedno poglobljeno in sočutno pogovorimo in poiščemo možnosti pomoči. A če ugotovi, da ni možnosti, da nosečnost obdrži, je naša dolžnost, da ji pojasnimo, kaj lahko pričakuje, in da jo podpremo v njeni odločitvi," je prepričana ginekologinja.

Število dovoljenih splavov od leta 2012 do 2022

20122013201420152016201720182019202020212022
41064011401136823736352934743275294529262996

Prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti

Do 10. tedna je razvojne nepravilnosti pri plodu težko ugotoviti. Te lahko začnejo ginekologi z večjo zanesljivostjo opazovati po 12. tednu, ko je na primer že viden nepravilen razvoj možganov. "Lahko vidimo, da plod nima okončin ali da srce ni pravilno razvito. Pri nekaterih se razvojne nepravilnosti pokažejo že zelo zgodaj, pri drugih pozneje. Če ima plod povečano nuhalno svetlino, opravimo kromosomske analize in že med 12. in 14. tednom lahko ugotovimo, da plod nima pravilne sestave kromosomov." V Sloveniji se večina prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti izvede pred 20. tednom. "Zelo pomembno je, da nosečnica pride na pregled nuhalne svetline k zdravniku z licenco, ki zna plod natančno pregledati. Naslednji ultrazvok, poimenovan morfologija, se izvede med 20. in 24. tednom, ko znova lahko najdemo razvojne nepravilnosti. Pri nekaterih nepravilnostih je potrebno spremljanje nosečnosti in porod v ustanovi, ki otroku ob rojstvu lahko pomaga. Druge nepravilnosti so tako hude, da ima lahko otrok hude zdravstvene težave vse življenje. Takrat se lahko starši odločijo za prekinitev nosečnosti." Zdravniki staršem pojasnijo, kakšna je prognoza, in opravijo še dodatne teste.

Ultrazvočna slika s pregleda morfologije ploda, ki se običajno izvede med 20. in 22. tednom nosečnosti. Foto: BoBo
Ultrazvočna slika s pregleda morfologije ploda, ki se običajno izvede med 20. in 22. tednom nosečnosti. Foto: BoBo

"Po naši zakonodaji lahko prekinemo tudi visoko nosečnost, če za to obstaja resen medicinski razlog, kot sta nepravilnost pri razvoju ploda ali ogroženost ženske. Nekateri starši, ne vsi, se odločijo za prekinitev tudi v visoki nosečnosti. To je vedno zelo težka in travmatična odločitev. Tehtajo med tem, ali bo otrok imel hude zdravstvene težave vse življenje, ki ne vplivajo le na mater in otroka, temveč na celotno družino, ali bodo prekinili nosečnost. Če se ugotovi, da je prognoza zares slaba, je po naši zakonodaji to mogoče storiti." Takih prekinitev nosečnosti je zelo malo, saj se večina razvojnih nepravilnosti ugotovi in potrdi nekje do 16. tedna.

"Za prekinitev nosečnosti ob ugotovljenih hudih razvojnih nepravilnostih se ženska ali oba starša odločita po posvetu z zdravniki različnih specialnosti. Nepravilnost najprej ugotovimo ginekologi, ki nato po potrebi vključimo še genetike, pediatre, kirurge, psihologe, opravimo dodatne preiskave, kot so genetske analize in slikanja z magnetno resonanco. Nosečnici ali paru čim natančneje pojasnimo prognozo, kar ni vedno lahko. Nikoli je ne pošljemo na prekinitev nosečnosti, vedno se o tem odloči sama in poda prošnjo. Ob tem ji čim bolj stojimo ob strani, saj se zelo dobro zavedamo, da je prekinitev želene nosečnosti zaradi medicinske indikacije ena najtežjih stvari v življenju."

Ginekologi vsaki ženski med 11. in 14. tednom nosečnosti priporočajo ultrazvočni pregled ploda z oceno nuhalne svetline in s krvnim dvojnim testom. Čeprav ta pregled ni obvezen, se zanj odločijo skoraj vse nosečnice. Z natančnim pregledom ploda lahko v tej višini nosečnosti ginekologi ocenijo tveganje za kromosomske spremembe in zgodaj odkrijejo nekatere razvojne nepravilnosti ploda. Od letos so vse nosečnice upravičene do brezplačnega pregleda nuhalne svetline z dvojnim testom, in ne več le starejše od 35 let.

Pregled nuhalne svetline je v Slovenijo pripeljala ginekologinja Nataša Tul Mandić. Pregled je bil v strokovni literaturi prvič opisan leta 1992, Tul Mandić je kot prva Slovenka leta 1996 v Londonu opravila izobraževanje in zanj pridobila licenco. V Londonu je kot mlada raziskovalka sodelovala pri razvoju presejanega testa z nuhalno svetlino in dvojnim testom ter na tem področju tudi doktorirala.

Po vrnitvi v Ljubljano se je posvetila izobraževanju kolegov in javnosti. "Trajalo je približno deset let, da se je pregled nuhalne svetline pri nas prijel. To je bilo v času začetkov spleta, ko ta še ni bil dostopen širokim množicam in so informacije potovale bistveno počasneje," spomni Tul Mandić.

Ugovor vesti?

Ne glede na vzrok, ki privede do splava, gre za situacijo, ki je za žensko izjemno stresna. Stresna je tudi za njene bližnje. Navsezadnje je splav neprijeten tudi za zdravstvene delavce. "Tudi mi imamo svoja čustva, tudi nam nosečnosti ni prijetno prekinjati. Vsi bi si želeli, da tega ne bi bilo in bi bili vsi otroci zdravi, vse nosečnosti srečne in vse ženske zadovoljne, ker so noseče. A realnost je drugačna in takrat moramo ženski oziroma paru pomagati. Tisti, ki se odločimo, da bomo delali v ginekologiji, se moramo s tem soočiti."

Na vprašanje, kako razume možnost ugovora vesti, Nataša Tul Mandić odgovarja, da imajo ljudje do tega absolutno pravico. "Zdravniki se predvsem bojujemo za življenje. Komur vest ne dovoljuje prekinitve nosečnosti, naj ne deluje na področju, kjer se to izvaja. V Sloveniji imamo 49 specializacij in le redke specialiste soočijo z ugovorom vesti. Mislim, da je ginekologija na tem področju najbolj izpostavljena. Zato bi si zelo želela, da bi se zdravniki z ugovorom vesti odločali za druge specializacije. Na ta način bi sebi, predvsem pa svojim pacientom prihranili številne muke. Težave bi prihranili tudi svojim kolegom. Naša zakonodaja omogoča prekinitve nosečnosti, in če jih določeni ginekologi ne izvajajo, je več bremena na ginekologih, ki jih izvajajo. Splava si nihče ne želi delati, ni ga ginekologa, ki bi mu bilo to všeč. To je preprosto naša dolžnost do žensk in mislim, da moramo pri tem vztrajati."

Nataša Tul Mandić še enkrat poudari, da smo v Sloveniji na področju preventive zelo uspešni, saj je dovoljenih splavov vse manj. Nikoli pa ne bomo dosegli stanja, v katerem takšnih situacij ne bo. "Ko pride do tega, moramo biti pripravljeni, da lahko ženski ustrezno pomagamo. S prepovedjo splava ne zvišamo števila otrok. Zviša se število žensk v stiski, zviša se število nezakonitih splavov, ki ogrožajo njihova življenja." Tako moškim kot ženskam je treba omogočiti dostop do znanja in do kontracepcije. "Čeprav si želimo, da se pred neželeno nosečnostjo zaščiti par, se ta na koncu zgodi ženski. Na tem področju si nismo enaki," še sklene Tul Mandić.

* Podatki NIJZ-ja so za leto 2021