Icann ima tako tudi praktično oblast nad osnovnimi funkcijami interneta oziroma razdeljevanjem ali določanjem domenskih imen in naslovov spletnega protokola (naslovi IP).

Ameriški republikanci trdijo, da je predsednik Barack Obama s tem predal internet Rusiji, Iranu in Kitajski, tehnološki strokovnjaki pa pravijo, da so obtožbe navadna poenostavljena neumnost. Teksaški senator in zadnji tekmec Donalda Trumpa za republikansko predsedniško nominacijo Ted Cruz Obamo sicer postavlja ob bok nekdanjemu predsedniku Jimmyju Carterju, ki je Panami vrnil prekop.

Internet je bil izumljen za potrebe ameriškega obrambnega ministrstva leta 1969, ministrstvo pa je imelo nad njim nadzor do leta 1998, ko ga je takratni predsednik Bill Clinton predal Icannu s sedežem v Kaliforniji, ki je prevzel nalogo nadzora nad sistemom.

Icann je sestavljen iz predstavnikov vlad, korporacij, aktivistov, strokovnjakov in drugih. Pogodba z ameriško vlado iz leta 1998 je v soboto potekla, v bistvu pa se ni spremenilo nič, saj bo Icann še naprej delal to, kar je doslej.

ZDA so imele pravico veta
ZDA imajo v Icannu teoretično le en glas, tako kot vsi drugi. Tako je bilo doslej, po poročanju BBC-ja pa je imela ameriška vlada končni nadzor nad delom Icanna. Washington je imel tako pravico veta na katero koli odločitev Icanna, kar pa je zelo redko izkoristil. Tehnično gledano ima nadzor nad internetom Kalifornija, vsaj dokler ima Icann tam svoj sedež.

Internet pravzaprav nima nobenega centralnega nadzora oziroma poveljniškega centra in nobena država nima pravice do tega. Okrog 90 odstotkov od 3,6 milijarde uporabnikov interneta je zunaj ZDA, ki pa dogajanje na spletu nadzirajo s pomočjo obveščevalnih agencij, kot je Agencija za nacionalno varnost (NSA). Velik vpogled v razsežnost ameriškega spletnega vohunjenja je ponudil Edward Snowden, ki je leta 2013 določenim medijem ponudil podatke o ameriškem vohunjenju. ZDA v tovrstnem nadziranju spleta niso osamljene.