Izstrelitev, ki so jo zaradi vremena trikrat prestavili, je prek spleta spremljalo okoli 35.000 ljudi. Foto: Reuters
Izstrelitev, ki so jo zaradi vremena trikrat prestavili, je prek spleta spremljalo okoli 35.000 ljudi. Foto: Reuters

Kmalu po izstrelitvi sta se ločila lunarna sonda SLIM in satelit XRISM, ki sta ju razvili ameriška vesoljska agencija Nasa in evropska ESA. Vzdevek sonde SLIM je Moon Sniper (Lunarni ostrostrelec), saj je zasnovana tako, da pristane na razdalji do sto metrov od določenega cilja. To je precej manj od običajne razdalje več kilometrov.

"Z izdelavo pristajalnega plovila SLIM bomo ljudje naredili kakovosten premik v smeri, da bomo lahko pristali tam, kjer želimo, in ne le tam, kjer je to enostavno," je pred izstrelitvijo sporočila japonska vesoljska agencija JAXA.

Po navedbah agencije namreč doslej primerov natančnega pristanka na nebesnih telesih z veliko gravitacijo, kot je Luna, še ni bilo. Medtem bo satelit XRISM izvajal "rentgensko spektroskopsko opazovanje vetra vroče plinske plazme, ki piha skozi galaksije", kar bo pomagalo pri preučevanju sestave in razvoja nebesnih teles.

Na Luni so doslej uspešno pristale ZDA, Rusija in Kitajska, nedavno pa tudi Indija. Medtem sta bili dve japonski misiji – ena javna in ena zasebna – neuspešni.