Sredi hladne vojne so koraki Armstronga po Luni pomenili, da so ZDA v osvajanju vesolja prehitele veliko tekmico Sovjetsko zvezo, potem ko je bila ta v tekmi dolgo v vodstvu. Oktobra 1957 je prvi sovjetski satelit Sputnik obkrožil Zemljo in pošteno prestrašil Američane, hkrati pa dokazal tehnološko superiornost "rdeče grožnje".

Leta 1959 je Sovjetska zveza na Luno poslala prvo plovilo (Luna 2) brez človeške posadke. ZDA so sledile tri leta kasneje. Prvi uspešen pristanek na Luni s plovilom brez človeške posadke je prav tako izvedla Sovjetska zveza, in sicer januarja 1966. Ameriški odgovor je bil hiter, zgodil se je maja istega leta, sledilo pa je tekmovanje med velesilama v pošiljanju brezpilotnih plovil. Ko je Jurij Gagarin aprila 1961 postal prvi človek v vesolju, je predsednik ZDA John Kennedy napovedal, da bodo Američani do konca desetletja poslali človeka na Luno.

Po 400.000 kilometrih na cilju
Odprava Apolla 11, peta po vrsti v Nasinem programu Apollo in prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, v njej pa sta bila poleg poveljnika odprave Armstronga še pilot komandnega modula CM-107 (Kolumbija) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin "Buzz" Aldrin, je z raketo Saturn 5 proti Luni poletela 16. julija 1969 s Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času. Potem ko je enkrat obkrožila Zemljo, je poletela proti Luni, ki jo je 19. Julija 30-krat obkrožila, nato pa po štirih dneh in 400.000 kilometrih prispela do naravnega Zemljinega satelita.

Orel je pristal
20. julija ob 13.15 sta se Armstrong in Aldrin vkrcala v lunarni modul. Sto dve uri in 15 minut po štartu z Zemlje sta ob 16.17 pristala v Morju tišine, velikem ravnem delu Lunine površine. "Orel je pristal," je Armstrong sporočil nadzornikom misije v Houstonu. Po šestih urah in pol priprav je Armstrong ob 22.56 (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," je slavni stavek, ki ga je takrat slišalo okoli 500 milijonov gledalcev po svetu, "prilepljenih" pred televizijske sprejemnike. Aldrin je izstopil 20 minut kasneje.

Astronavta sta obesila ameriško zastavo, opravila različna merjenja, zbrala lunarno kamenje in prah, se fotografirala, na kraju prvega izkrcanja pa pustila tablico z napisom: "Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo." Po dveh urah in 31 minutah potepanja po Luninem površju je bil čas za vrnitev. Z lunarnim modulom sta se izstrelila proti komandni kapsuli in se z njo spajala tri ure in 40 minut.

Čakala jih je svetovna slava
Osem dni, tri ure in 18 minut po začetku misije se je Apollo 11 24. julija vrnil na Zemljo v Tihi ocean. Člane odprave sta pobrala helikopter in bojna ladja Hornet, za tri tedne so jih odpeljali v karanteno, 13. avgusta pa so se pojavili v javnosti. Deležni so bili svetovne slave.

Sledilo je še pet odprav Apollov s človeško posadko na Luno. Za Armstrongom in Aldrinom je po Luni hodilo še deset ameriških astronavtov, razen Američanov pa do zdaj tega ni storil nihče drug. Javnost je kmalu izgubila zanimaje za program Apollo, kar ga je potisnilo v zgodovino.

Zadnji človek na Luni Gene Cernan se je nekoč vprašal: "Kdaj se vračamo?" Misije Apollov so tako rekoč le "popraskale po površju" - številne zanima, kaj Luna skriva pod površjem. V naslednjih nekaj letih naj bi se na Luno vrnile številne misije. Prva, lunarni orbiter, je že tam. Čez nekaj let naj bi na Luno poslali robote, do leta 2020 pa človeško posadko.

Tina Vovk

Odprave Apollov na Luno