Izstrelitev na raketi Falcon Heavy. Enkrat so jo prestavili zaradi premočnih višinskih vetrov. Foto: Nasa/Aubrey Gemignani
Izstrelitev na raketi Falcon Heavy. Enkrat so jo prestavili zaradi premočnih višinskih vetrov. Foto: Nasa/Aubrey Gemignani
Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Podoba je simbolična. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Sonda Psyche še v laboratoriju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Sonda Psyche še v laboratoriju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani

Sonda je bila izstreljena v petek ob 16.19 po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA), in sicer na SpaceX-ovi raketi Falcon Heavy. Stranska potisnika sta pozneje pristala, srednja stopnja je padla v uničenje, druga stopnja pa je tovor poslala na 3,5 milijarde kilometrov dolgo poti proti cilju, asteroidu 16 Psihe, ki je na pol poti med tirnicama Marsa in Jupitra oziroma na zunanjem delu asteroidnega pasu.

Sonda si bo na poti pomagala z obletoma Zemlje in Marsa ter s štirimi ruskimi ionskimi motorji SPT-140. Utirjenje v orbito okoli asteroida je predvideno za leto 2029. Sledilo bo (najmanj) 26 mesecev znanstvenih opazovanj.

Video: Posnetek izstrelitve

Nekaj številk o sondi:

- Masa ob izstrelitvi: 2747 kilogramov
- Velikost vesoljskega plovila: 5-krat 2 metra
- Dolžina in širina panelov sončnih celic: 25-krat 7,3 metra
- Električna energija iz panelov: 21 kilovatov pri Zemlji, 2,3 kilovata pri asteroidu
- Potisk motorja: 240 milinewtonov oziroma 24 gramov (vsi štirje skupaj slabih sto gramov)
- Gorivo: 1085 kilogramov ksenona

Značilen modri sij ionskega motorja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Značilen modri sij ionskega motorja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani

16 Psiha je po dozdajšnjih spoznanjih 280-kilometrska kepa kovine, sestavljena pretežno iz železa in niklja. Morda je razkrito jedro nesojenega planeta, ali pa s kovino bogatejši planetezimal.

Tudi jedro Zemlje je večinoma iz železa (pa še nekaj drugih elementov). Tako bi 16 Psiha lahko bila sredica protoplaneta v velikosti Marsa, oropana plašča skozi številne trke z drugimi nebesnimi telesi milijarde let nazaj.

Če to drži, bo misija Psyche pomagala znanstvenikom razumeti, kako so planeti in planetoidi skozi zgodovino izvedli razločitev v plasti – vključno z jedrom, plaščem in skorjo, so napovedali pri Nasi. In če to ne drži, potem gre za resnično edinstveno telo zgodnjega Osončja, kakršnega doslej še nismo videli.

Psihe, kot ga je leta 2018 posnel Evropski južni observatorij. 12:00 Foto: ESO/LAM
Psihe, kot ga je leta 2018 posnel Evropski južni observatorij. 12:00 Foto: ESO/LAM
Poskusni sistem za lasersko komunikacijo z Zemljo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani
Poskusni sistem za lasersko komunikacijo z Zemljo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/Aubrey Gemignani

Sonda Psyche bo opazovanja izvajala s štirimi znanstvenimi instrumenti. Magnetometer bo meril morebitne ostanke magnetnih polj, nevtronska in gama- spektrometra bosta analizirala kemično sestavo, dve kameri bosta preučevali topografijo površja, v mikrovalovih pa se bodo poskušali dokopati do notranje strukture. Opremljena pa bo tudi s poskusno napravo za lasersko komunikacijo (DSOC), ki naj bi do stokrat pohitrila pošiljanje podatkov na Zemljo.

Misija je bila osnovana leta 2017 v okviru Nasinega programa Discovery, stala pa naj bi 1,2 milijarde dolarjev. Naznanjena je bila skupaj s sondo Lucy, ki je bila izstreljena oktobra 2021 (poglavje 5) in bo prav tako preučevala asteroide: Jupitrove trojance.

Video 2: Kratek Nasin pojasnilnik