Četrtkova izstrelitev na raketi Dolgi pohod-2F. Te so cenovno dokaj primerljive tudi z raketami podjetja SpaceX in Kitajska je na področju izstreljevanja satelitov precej zaposlena. To je bil 236. polet na raketah serije Dolgi pohod. Po statistiki na angleški Wikipediji je 95 odstotkov poletov uspelo. Izstrelišče Džiučuan je v puščavi Gobi, enem najbolj suhih območij sveta. Foto: Epa/Bai Tang
Četrtkova izstrelitev na raketi Dolgi pohod-2F. Te so cenovno dokaj primerljive tudi z raketami podjetja SpaceX in Kitajska je na področju izstreljevanja satelitov precej zaposlena. To je bil 236. polet na raketah serije Dolgi pohod. Po statistiki na angleški Wikipediji je 95 odstotkov poletov uspelo. Izstrelišče Džiučuan je v puščavi Gobi, enem najbolj suhih območij sveta. Foto: Epa/Bai Tang
Tajkonavt
Na Kitajskem je vesoljski program popolnoma državen in skoraj (a ne povsem) podvržen ministrstvu za obrambo. Foto: Epa

S satelitskega izstrelišča Džiučuan je, obsijana s sredojesensko luno, Nebeška palača 2 odgrmela v zrak na ramenih rakete Dolgi pohod-2F, za seboj puščajoč sled ogromnega plamena, oblak rjavega dima.

Šinhua
Tiangong-2
Model Nebeške palače 2 ob združitvi z vesoljsko ladjo. Foto: טל ענבר
Tajkonavt
Tiangong-1
Izraz nacionalnega ponosa, ko je Kitajska nazadnje pošiljala ljudi na vesoljsko postajo. Zastave ob takšnih podvigih sicer niso tako neobičajne, ob obletu Plutona so Američani izrazito izpostavljali dosežek ZDA. Pojava je sicer bilo manj, ko je Esa pristala na kometu. Foto: Epa/Bai Tang


V četrtek ob 4.30 po našem času je raketa Dolgi pohod-2F dvignila 8,6-tonsko vesoljsko plovilo Tiangong 2 (slovensko Nebeška palača), so sporočili s CMSEO-ja, oddelka kitajskega obrambnega ministrstva, namenjenega razvoju tehnologij za polete s posadko. 575 sekund po izstrelitvi se je tovor uspešno ločil od stopenj rakete, dan pozneje pa se je Tiangong 2 stabiliziral v orbiti okoli Zemlje na nadmorski višini 380 kilometrov. Podvig spada med najzanimivejše vesoljske misije letos.
Tiangong 2 je pomemben del kitajskega načrta vzpostaviti lastno, večmodularno vesoljsko postajo, torej takšno kot ISS ali že upokojeni ruski MIR. Program poteka že iz zgodnjih 90. let, končni cilj pa naj bi dosegli na prelomu v naslednje desetletje.
Državna tiskovna agencija Šinhua je nov podvig, razlog za val nacionalnega ponosa in izražanja veselja na kitajskih spletnih omrežjih, opisala s temi besedami: "S satelitskega izstrelišča Džiučuan je, obsijana s sredojesensko luno, Nebeška palača 2 odgrmela v zrak na ramenih rakete Dolgi pohod-2F, za seboj puščajoč sled ogromnega plamena, oblak rjavega dima."
Predvidoma oktobra sledi posadka
Tiangong 2 bo v orbiti sprva izvedel predvidene preizkuse opreme, in če bo vse v redu, sledi vzpon na dolgoročno stalnih 393 kilometrov. Tam bo ta vesoljska soba počakala nekaj časa, da Kitajci pripravijo vse potrebno za človeško pošiljko. Predvidoma že oktobra naj bi dva moška tajkonavta (oz. astronavta) pripeljala vesoljska ladja Šendžou-11. Na krovu bosta preživela predvidoma en mesec, izvajajoč biološke, fizikalne in medicinske poskuse. Dodaten obisk je predviden še za aprila prihodnje leto, ko naj bi Tiandžou-1 (Nebeška ladja 1) pritovorila gorivo in raznovrstne potrebščine. Postaja bo delovala najmanj dve leti, pričakujejo jih sicer vsaj pet, in tudi ob odsotnosti ljudi izvajala raznovrstne znanstvene poskuse in nenehne meritve, navaja Šinhua.
Brez soban in hodnikov
Čeprav nosi ime Palača, je Tiangong 2 prej garsonjera, saj je zgolj ena sama soba v orbiti, dolga deset metrov in s 3,3 metra premera, navaja CMSEO. Skupaj s paneli sončnih celic je sicer široka 18,4 metra, dolga pa 10,4 metra. Je nadgrajena in izboljšana različica predhodnice, postaje Tiangong 1, ki je omogočala nekaj dni bivanja, in to v vesoljskih skafandrih. V Tiangongu 2 bodo podporni sistemi omogočali pravi zrak za dihanje in primerno vlago. Ne le to; imeli bodo tudi računalniško opremo, ki bo omogočala komunikacijo po e-pošti in gledanje televizijskih programov, piše Šinhua.
Polnjenje rezervoarja kar v orbiti
Osrednja kitajska televizijska postaja CCTV je opravila nekaj intervjujev z inženirji, ki so člani misije. Po njihovih besedah je ključni namen Tiangonga 2 preizkus tehnologij za navigacijo in koordinacijo z drugimi vesoljskimi plovili, še najbolj z vesoljskimi ladjami, ki bodo opravljale dostave. Drugi pomemben vidik bo test dotakanja goriva v orbiti, kar naj bi do zdaj uspelo le Rusiji.
Znanost in (vojaška) tehnologija?
Televizija je v posebnem prispevku poudarila, da ZDA in NASA tesno spremljajo razvoj Kitajske na tem področju. ZDA, še posebej politika, sicer sumijo, da je Tiangong 2 namenjen tudi militarizaciji vesolja oz. preizkusu nekaterih tehnologij, ki bi jih lahko uporabili za uničevanje satelitov. Prav satelitska komunikacija pa je eden ključnih sistemov za delovanje ameriške vojske. Kitajska ves čas sporoča, da je njen vesoljski program izključno miroljuben.
Tajkonavti na Tiangongu 2 bodo opravljali poskuse s kvantno komunikacijo, kar je povezano tudi s sveže izstreljenim kitajskim satelitom, gojili rastline, izvajali raziskave na področju sončnih neviht, pa še iskali izbruhe sevanja gama, navaja Šinhua. Prisotna bo atomska ura, namenjena razvoju mobilne navigacije. Eksperimentov bo skupno več kot 40, zato postaji pravijo tudi orbitalni laboratorij.
Tiangong 3 bo morda edina postaja v orbiti
Na podlagi lekcij obeh postaj Kitajska že pripravlja Nebesno palačo 3, ki bo prava večmodularna vesoljska postaja. A še vedno precej manjša od ISS-ja. Ta šteje več kot 400 ton mase, medtem ko bo Tiangong 3 vseboval dobrih 50 ton. Vseeno bo to poleg ISS-ja edina postaja v orbiti, ki bo omogočala bivanje ljudi. Morda celo edina. Izstreljena bo predvidoma leta 2022, le dve pomladi pred uradnim koncem življenjske dobe ISS-ja, ta je že kar v letih. Sodelujoče strani so sicer opravile številne pogovore na temo morebitnega podaljšanja delovanja ISS-ja po letu 2024, a nobenega dogovora še ni bilo. Ob tem Evropska vesoljska agencija (Esa) zbira podporo za drugačno alternativo, mednarodno postajo na Mesecu.
S svojo sobo v orbiti se ponaša še zasebno podjetje Bigelow Aerospace, katerega napihljivi sobi Genesis 1 in 2 še vedno delujeta v orbiti, toda bivanja posadke ne omogočata (ena, poimenovana Beam, pa je celo privita na ISS).
Prva palača spiralno navzdol
Tiangong 1 so Kitajci upokojili aprila letos, nekje prihodnje leto pa naj bi padel v atmosfero in tam zgorel (nekateri strokovnjaki po poročanju strani Space.com ocenjujejo, da postaja ni ravno pod nadzorom in da utegne nenadzorovano pasti tudi do tal). V orbiti je soba preždela 1.630 dni, torej dve leti več od načrtovanega, zato so ji začeli odpovedovati podporni sistemi.
Velikopotezni načrti
Kitajci so v vesoljski sektor vstopili razmeroma pozno, a zadnje čase so izjemno dejavni, morda tudi zato, da nadoknadijo zamujeno. Le pred nekaj tedni so razgrnili načrte o trodelni odpravi na Mars, dober mesec prej odprli največji radijski teleskop na svetu, utirili prej omenjeni kvantni satelit QSS ... in še veliko več o rastočem programu v tem poglobljenem članku.

Video: Posnetek izstrelitve, kitajska državna televizija CCTV












S satelitskega izstrelišča Džiučuan je, obsijana s sredojesensko luno, Nebeška palača 2 odgrmela v zrak na ramenih rakete Dolgi pohod-2F, za seboj puščajoč sled ogromnega plamena, oblak rjavega dima.

Šinhua