Za ELKD je bilo leto 2018 razglašeno na predlog Evropske komisije, s čimer se spodbuja k odkrivanju kulturne dediščine Evrope in jo poudarja kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga.

ELKD poudarja predvsem dejstvo, da je naša skupna kulturna dediščina tako lokalna kot evropska, in to razsežnost uporabi pri spopadanju s trenutnimi izzivi: po eni strani gradi nove priložnosti za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, po drugi pa opozarja, da je ohranitev nujna, saj je naša kulturna dediščina pomemben in edinstven del družbenega in gospodarskega potenciala Evrope, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Gospodarski potencial dediščine
Glede na cilje evropske agende za kulturo bo ELKD sledil trem splošnim ciljem: prispeval bo k promociji vloge evropske kulturne dediščine kot bistvenega sestavnega dela kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga, okrepil bo prispevek evropske kulturne dediščine h gospodarstvu in družbi z neposrednim in posrednim gospodarskim potencialom dediščine, poleg tega bo prispeval k promociji kulturne dediščine kot pomembne prvine mednarodne razsežnosti EU-ja.

Sektor dediščine v Evropi se sicer spopada s številnimi izzivi, kot so zmanjšanje javnih proračunov, upad udeležbe v tradicionalnih kulturnih dejavnostih, povečanje okoljskih in fizičnih pritiskov na območjih kulturne dediščine, preoblikovanje vrednot in pričakovanj zaradi prehoda na digitalne tehnologije ter nezakonita trgovina s kulturnimi dobrinami. Hkrati pa je prispevek kulturne dediščine h gospodarski rasti in socialni koheziji v Evropi še vedno premalo poznan in pogosto podcenjen, so še zapisali na ministrstvu.

Ministrstvo za kulturo - v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) ter drugimi deležniki na državni in lokalni ravni - je tudi tisto, ki na naših tleh koordinira projekt ELKD. K sodelovanju so povabljeni vsi javni zavodi s področja kulture, izobraževanja ter druge inštitucije, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, sodelovanje pa je odprto tudi za organizacije civilne družbe in posameznike.

EKLD bo osrednja tema 10. Kulturnega bazarja, ki bo aprila v Cankarjevem domu, kulturna dediščina bo tudi tema letošnjega natečaja Evropa v šoli, Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine pa bosta od 22. septembra do 6. oktobra z letošnjo temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost nagovarjala k razmisleku o preteklosti za boljšo skupno prihodnost.

Slovenija edina brez sistemsko urejenega financiranja kulturne dediščine
Ker je Slovenija edina država v tem prostoru, ki financiranja kulturne dediščine nima urejenega sistemsko, bodo po besedah generalnega direktorja ZVKDS-a Jerneja Hudolina veliko truda vložili v to, da bodo čim več v stiku z lastniki kulturne dediščine. Skušali jim bodo svetovati in pomagati ter na ta način pri njih ustvarjati pozitiven odnos do dediščine.

ZVKDS pa se bo v projekt vključil tudi s temo Mostovi. Na začetku leta načrtujejo izid monografije, ki bo Hudolinovih besedah predstavila "ta majhni, a pomembni segment naše dediščine".

Tudi biosferna območja in geoparki
Urad za Unesco in Slovenska nacionalna komisija za Unesco se bosta v dejavnosti vključila predvsem z enotami svetovne in nesnovne dediščine ter tudi z drugimi programi, ki vključujejo elemente kulturne dediščine, kot so biosferna območja in geoparki, je za STA povedala direktorica Urada za Unesco Marjutka Hafner.

Slovenija je torej vstopila v ELKD že 3. decembra, ob Tem veselem dnevu kulture z dogodkom v Narodni galeriji, uradni evropski začetek pa je bil 7. in 8. decembra v Milanu na Evropskem kulturnem forumu 2017.