Odpravljanje posldice poplav in postavljanje mostu na Prevaljah. Foto: BoBo/Igor Kupljenik
Odpravljanje posldice poplav in postavljanje mostu na Prevaljah. Foto: BoBo/Igor Kupljenik

Psihiatrična bolnišnica v Begunjah na Gorenjskem je začela sprejemati paciente, ki jih je prejšnji petek zaradi posledic poplav morala preseliti v druge bolnišnice. Zaradi uničenih kletnih in pritličnih prostorov so morali reorganizirati delo.

Območje bolnišnice po tednu dni trdega dela danes že kaže popolnoma drugačno podobo. "Veliko je bilo narejenega," je poudaril direktor bolnišnice Mitja Logar in se za izjemno delo zahvalil vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri čiščenju in sanaciji prostorov ter s tem pokazali veliko predanost ustanovi. Prav tako se je zahvalil gasilcem, civilni zaščiti, Slovenski vojski in prostovoljcem, ki so jim v tem težkem položaju priskočili na pomoč.

Že na začetku tega tedna so lahko znova vzpostavili specialistično psihiatrično ambulantno dejavnost, saj ambulantni prostori v ujmi niso bili poškodovani. Po vsej potrebni reorganizaciji pa so danes lahko znova začeli izvajati tudi bolnišnično dejavnost. Zjutraj so začeli sprejemati bolnike, ki so jih morali prejšnji petek preseliti v druge bolnišnice po državi.

V času ujme je bilo v bolnišnici 84 bolnikov. Ker bolnišnica zaradi izrednih razmer ni mogla delovati, so 54 bolnikov, ki niso tako nujno potrebovali bolnišnične obravnave, odpustili v domačo oskrbo, 30 pa so jih preselili v druge bolnišnice, od tega 17 v Psihiatrično bolnišnico Ormož, 10 v Psihiatrično bolnišnico Vojnik, dva v Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, enega bolnika pa v Splošno bolnišnico Jesenice.

Danes so začeli znova sprejemati prve bolnike iz Vojnika, Ormoža in Ljubljane, preselitev vseh bolnikov pa bo končana v nekaj dneh, je povedal direktor, ki je vesel, da je z vzpostavitvijo bolnišnične dejavnosti znova poskrbljeno za psihično zdravljenje prebivalcev gorenjske regije. To je bila tudi njihova prioriteta.

Psihiatrična bolnišnica v Begunjah. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Kolenc
Psihiatrična bolnišnica v Begunjah. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Kolenc

Ker je voda zalila kletne in pritlične prostore bolnišnice, kjer so urgentna ambulanta, kuhinja, pralnica in drugi vitalni deli, ki jih bolnišnica potrebuje za svoje delovanje, so morali delo reorganizirati. Za kuhinjo je že prej skrbel zunanji izvajalec, ki bo zdaj hrano pripravljal drugje in jo vozil v bolnišnico. Glede pranja perila pa so se dogovorili z Domom starejših občanov v Radovljici, da bodo uporabljali njihovo pralnico.

Nekaj prostorov je bilo treba preurediti. Tako so urgentno ambulanto, ki je bila v poplavljenih prostorih, preselili eno nadstropje višje. Prav tako so druge prostore zagotovili socialni in drugim službam, ki so prej delovale v pritličju ali kleti.

Iz poplavljenih prostorov so izčrpali vodo, odstranili blato in mulj, odstranili uničen material in stroje ter prostore grobo očistili. Vendar ti prostori za zdaj ostajajo neuporabni, saj jih je treba najprej razvlažiti, potem pa sanirati, na novo urediti in opremiti. Logar predvideva, da bi lahko trajalo več tednov ali celo mesecev, preden bodo ti prostori lahko znova v funkciji.

Ljudje razvrščajo odpadke na deponiji na Prevaljah. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ljudje razvrščajo odpadke na deponiji na Prevaljah. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Več kot pet milijonov škode

Po okvirni oceni je škode na infrastrukturi, uničenih strojih in pohištvu ter drugem materialu za več kot pet milijonov evrov. V četrtek so na ministrstvo za zdravje poslali tudi prošnjo za pridobitev namenskih nepovratnih sredstev 265.000 evrov za uničene stroje v pralnici, ki bi jo radi čim prej znova vzpostavili, in za računalniške strežnike, saj je bilo veliko škode tudi na informacijskem sistemu.

Škodo na graščini Katzenstein in na Ravnikarjevi ureditvi pokopališča talcem v grajskem parku si je ogledala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Škofja Loka (fotografirano 4. avgusta). Foto: MMC RTV SLO/Mitja Legat
Škofja Loka (fotografirano 4. avgusta). Foto: MMC RTV SLO/Mitja Legat

Sanacija Škofje Loke in okolice

V Škofji Loki in Poljanski dolini nadaljujejo sanacijo po vodni ujmi. Ločanom je v tednu dni pomagalo več kot 1500 strokovno usposobljenih oseb, med njimi gasilci, gorski reševalci, koncesionarji, člani Rdečega križa, zaposleni na Komunali Škofja Loka in v komunalnih službah drugih občin.

"Na pomoč so prišle res številne ekipe z vso razpoložljivo mehanizacijo, tako da je na večini prizadetih lokacij situacija vidno izboljšana," sporočajo z Občine Škofja Loka. V četrtek sta v Škofjo Loko prišli tudi delegaciji iz Italije in Poljske, da sta opravili pregled mostov, ki jih bodo v okviru meddržavne pomoči sanirali.

Na terenu so pristojni vzdrževalci občinskih in državnih cest z vso razpoložljivo mehanizacijo, pa tudi druga gradbena podjetja, ki pomagajo vzdrževalcem ali pa delujejo pod okriljem gasilskih enot oziroma delujejo samostojno. Veliko naredijo tudi kmetje s svojo kmetijsko, gozdarsko in gradbeno mehanizacijo.

V Škofji Loki se zahvaljujejo vsem prostovoljcem, ki so izvrstno opravili svoje delo in še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj. Danes so na terenu še nekatere večje skupine prostovoljcev, ki so jih aktivirali prek elektronskega naslova občine, od danes pa tako kot povsod po državi organizacija poteka prek aplikacije Poplave 2023. Potreb po rokah je sicer zdaj manj, saj je na vrsti velika mehanizacija za odvoz materiala na odlagališča, so pojasnili v Škofji Loki.

Na Javnem Loškem vodovodu je dobava vode zagotovljena, ukrep prekuhavanja pa prav tako kot tudi v Občini Gorenja vas - Poljane še vedno velja. Zagotovljena je tudi oskrba z električno energijo, pri čemer Elektro Gorenjska nekatere odjemalce še oskrbuje z agregati.

"Še vedno velja, da obstaja nevarnost plazov, zato poskrbimo za svojo varnost in še vedno ne hodimo na takšna območja," opozarjajo na Občini Škofja Loka in prosijo ljudi, naj ne ovirajo dela s strojno mehanizacijo.

Na Škofjeloškem je uničenje veliko

Začasni most v Poljanski dolini

V Poljanski dolini so s postavitvijo začasnega mostu v četrtek znova vzpostavili prevoznost lokalne ceste Poljane–Javorje. Nekaj cest v občini Gorenja vas - Poljane še vedno ostaja neprevoznih, na vseh pa potekajo dela za čimprejšnjo vzpostavitev prevoznosti, zagotavljajo na občini. Občane pri vožnji po občinskih cestah opozarjajo na splošno previdnost zaradi poškodovanih bankin, spodjedenih cestišč in zemeljskih plazov nad cestišči.

V Poljanah je vodna ujma uničila tudi Krajevno knjižnico Poljane, ki bo nekaj časa zaprta. V Poljanah izposojeno gradivo bodo občani vrnili v knjižnico v Gorenji vasi. "Če vam je povodenj gradivo poškodovala, pokličite v knjižnico v Gorenjo vas in se boste o vsem dogovorili," so navedli na občini.

Tudi na območju Žirov sanacijska dela po vodni ujmi napredujejo in številne uničene ceste znova dobivajo svojo staro podobo. Kot je v videonagovoru poudaril žirovski župan Franci Kranjc, imajo vsi občani vsaj zasilen dostop do svojih domov, za kar so si skupaj z gasilci, civilno zaščito, prostovoljci in strojniki močno prizadevali vse od začetka ujme. Dela pa še vedno intenzivno potekajo.

"Za nas na občini je to šele začetek. Čaka nas težko obdobje, v katerem bomo veliko časa posvetili sanaciji cest in infrastrukture. Naredili bomo vse, da od države pridobimo maksimalno mogočo finančno pomoč. Na občini bomo morali gospodariti odgovorno in preudarno kot še nikoli doslej. Nekateri projekti bodo žal prestavljeni, sredstva pa prerazporejena. V dani situaciji je to neizogibno, zato vas prosim za razumevanje," je poudaril župan.

Posledice poplav na Ravnah na Koroškem. Foto: BoBo/Gregor Ravnjak
Posledice poplav na Ravnah na Koroškem. Foto: BoBo/Gregor Ravnjak

Na Prevaljah začeli postavljati most

Na Prevaljah, kjer je narasla reka Meža pred tednom dni uničila ali poškodovala vse mostove, so v lastni organizaciji v torek že postavili most čez Mežo za pešce. Ponoči pa je k njim prispelo več nemških tovornjakov z elementi za postavitev montažnega mostu čez reko na cesti, ki vodi proti Lešam. Postavili ga bodo pripadniki Zvezne agencije za tehnično pomoč (THW), ki jih je za odpravo posledic poplav v Slovenijo napotila Nemčija v okviru mehanizma civilne zaščite EU-ja.

"Gradnja mostu bo trajala tri dni, s seboj imamo ves material, skupaj 80 ton. Danes torej začnemo, dokončan bo pa v nedeljo," je po poročanju POP TV-ja povedal Michael Walsdorf iz THW-ja.

Po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca postavljajo jekleno konstrukcijo dolžine 30 metrov in nosilnosti 40 ton. "Ta most bo znova omogočil normalen pretok, zagotovo je to velik premik," je dejal ob obisku na Prevaljah. "Tudi v Dravogradu bodo vsak čas začeli postavljati most, tako da situacija glede na razmere res poteka zelo optimalno," je dodal.

Teden dni po petkovem neurju, ki je prekinilo številne cestne povezave na Koroškem, je glavna prometna povezava med Dravogradom in Ravnami na Koroškem znova odprta, sta občini zapisali na svojih spletnih straneh. Ob tem voznike prosita za previdnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije.

"V znak združenja moči in povezanosti med občinama sta se danes na stičišču občin srečala oba župana, ki sta cesto simbolično z rokovanjem tudi uradno odprla," so zapisali. V teh posebnih okoliščinah je povezava, čeprav za silo in začasno urejena, izjemno pomembna, so dodali.

Vse voznike obe občini vljudno prosita za strpnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije. Promet bo na kritičnih območjih potekal izmenično enosmerno, kar je urejeno s semaforji.

Zaprt je bil okoli sedemkilometrski odsek ceste, ki je ena od glavnih prometnic na Koroškem. Še vedno pa ostajata zaradi plazu med drugim zaprti cesti, ki povezujeta Poljano in Mežico ter Dravograd in Libeliče.

Montažni most v Mežici, ki ga postavlja Slovenska vojska, bo predvidoma postavljen do ponedeljka, je za STA povedal direktor mežiške občinske uprave Blaž Šaloven. Pri odpravljanju posledic ujme v Mežici pomaga okoli 200 vojakov.

Županja Črenšovcev opozarja na nujnost celovite sanacije nasipov ob Muri

Direkcija za vode bo po informacijah županje občine Črenšovci Vere Markoja po praznikih pristopila k sanaciji nasipa pri Dolnji Bistrici, katerega del je v soboto ob vodni ujmi prebila reka Mura. Markoja je opozorila na nujnost sanacije nasipov ob Muri.

"Trenutno pripravljamo projektno dokumentacijo, sredstva, ki so namenjena za sanacijo nasipov, pa so predvidena v načrtu za okrevanje in odpornost. Skladno z roki naj bi bila do leta 2026 končana sanacija 40 kilometrov nasipov ob reki Muri, a se pri pripravi dokumentacije zapleta," je povedala županja Črenšovcev.

Izpostavila je mnenja nekaterih institucij, katerih soglasje je potrebno glede trase nasipa. Tako Zavod RS za varstvo narave predlaga, da se trasa na določenih območjih spremeni zaradi habitatov, ki so ob reki Muri, npr. zaščitena območja bele vrbe ter nekaterih drugih rastlin in živali.

Občina je na vlado naslovila prošnjo, naj se prvotni potek trase nasipov ne spreminja, saj ga je potrdila tudi Direkcija RS za vode. "Vseeno menimo, da je človeško življenje vredno več, saj menimo, da se lahko rastline razporedijo tudi po tem, ko bodo nasipi urejeni," je dejala.

Na območju občine Črenšovci je predvidena sanacija 13 kilometrov nasipov, in sicer na podoben način kot nasip v Benici s štirimetrsko krono in servisno potjo ob nasipu. "Kako potrebna je ta pot, se je izkazalo ob preboju nasipa, ko so vreče vozili z bagerji in tvegali svoje življenje," je dejala županja Markoja.

Minister Brežan obiskal Pomurje

Na zgornjem delu plaza nad Koroško Belo znova vzpostavljen alarmni sistem

Operativna služba je znova vzpostavila sistem alarmiranja na zgornjem delu plazu Urbas nad Koroško Belo in ga vključila v sistem javnega alarmiranja, so sporočili z občine Jesenice. S tem je preklicana večina ukrepov, veljavnih v zadnjih dneh, preklicana je tudi splošna nevarnost za prebivalce, so sporočili iz Občine Jesenice.

Med drugim je tako odpravljen ukrep nastanitve v Osnovni šoli Prežihovega Voranca in nastanitev občanov Koroške Bele v Domu Franceta Bergelja. Preklicana je tudi SOS-številka za pomoč in vprašanja občanov v povezavi s plazom, so v sporočilu za javnost zapisali na občini.

Kljub temu pa se še vedno izvajajo 24-urni monitoring in periodični ogledi plazu, zato vse prebivalce prosijo, naj bodo v prihodnjih dneh strpni in omogočijo nemoten promet težki mehanizaciji zaradi del na zaplavnih pregradah.

Obsežna sanacija poplavljenih območij in infrastrukture se nadaljuje

Dejavnosti sil zaščite in reševanja sicer potekajo na več deloviščih v krajih, ki jih je pretekli konec tedna prizadela ujma. Najbolj prizadeto območje ostajata Zgornja Savinjska dolina in del Koroške regije.

Prostovoljne in poklicne gasilske enote, civilna zaščita, podvodna reševalna služba, gorski reševalci, radioamaterji in drugi izvajajo aktivnosti, povezane s črpanjem vode iz poplavljenih objektov, zagotovitvijo dostopa do odrezanih naselij in zagotovitvijo prevoznosti cest, odstranjevanjem podrtega drevja, odstranjevanjem naplavin ter zagotavljanjem oskrbe prebivalstva (telekomunikacije, električna energija).

Hidrološke razmere se umirjajo

Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje, kaže hidrološko poročilo Arsa. Reke v večjem delu Slovenije imajo srednje pretoke. Mura s posameznimi pritoki, nekatere reke v Podravju, Krka in Ljubljanica pa imajo velike pretoke. Danes in v prihodnjih dneh se bo vodnatost rek zmanjševala, najhitreje bodo upadale večje reke v vzhodnem delu države.

Skupaj s pripadniki Slovenske vojske te dni pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. Pomoč s helikopterji nudita Slovenska vojska in policija, ki opravljata prevoze potrebnih materialnih sredstev na nedostopna območja. Na več območjih, kjer je poškodovan vodovod, se izvajajo tudi prevozi pitne vode, so aktivnosti navedli v poročilu uprave za zaščito in reševanje.

Uprava za zaščito in reševanje poroča tudi o dveh reševanjih v gorah, kjer so morali posredovati gorski reševalci, enkrat so gorski reševalci morali posredovati v občini Bohinj, drugič pa v občini Bovec. Obakrat so pomagali obnemoglima planinkama. Gorski reševalci so te dni večkrat prosili ljudi, naj ne hodijo gore, še posebej če niso pripravljeni, saj razpoložljive sile usmerjajo v pomoč prizadetim v poplavah.

Podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar je danes za Radio Slovenija v teh dneh odsvetoval obisk Kamniško-Savinjskih Alp, Koroške, hribov okoli Jesenic in Škofjeloškega hribovja. "Naj se ljudje usmerijo drugam," je dejal. "To ni čas za ambiciozne podvige v gorah, lotite se ciljev, ki predstavljajo manjše tveganje."

Kot je pojasnil, je več planinskih poti odnesla voda, lahko so polne hudourniških nanosov. Planincem svetuje, naj se o tem informirajo na Planinski zvezi Slovenije. A mogoče je, da so uničene tudi druge poti, za katere še ne vedo. "Če naletijo na takšno pot, naj obrnejo. Nihče ne ve, kaj jih čaka višje na gori," je svetoval.

Poplave zalile tudi Sneberje